Na zadnjem zasedanju Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo v Bruslju s predsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Wernerjem Hoyerjem spregovorili o možnostih uresničevanja ukrepov na področju okolja. EIB je že do sedaj posvečala pozornost okoljskim temam pri financiranju svojih projektov, a je z novo Evropsko komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen svoje ambicije na tem področju še okrepila.
EIB namerava do leta 2030 nameniti za financiranje investicij v boju proti klimatskim spremembam in za trajnostni okoljski razvoj kar trilijon evrov. Poleg tega pa je predvidena tudi uskladitev vseh finančnih aktivnosti s cilji Pariškega sporazuma od konca 2020.
Poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak je ob tem poudarila: “EU mora postati vodilna sila na tem področju, zato pa bo morala vlagati več v inovacije in nove tehnologije. Podnebne politike nudijo nove priložnosti za nova delovna mesta. Za prestrukturiranje podjetij bo na voljo prehodni sklad, ki bi ga morala izkoristiti tudi Slovenija. Menim, da so infrastrukturni projekti za trajnostni razvoj izredno pomembni.”
EIB obenem po letu 2021 ne bo več financirala energetskih projektov, ki temeljijo na fosilnih gorivih, medtem ko bo na drugi strani povečala obseg financiranja za čisto energijo – spodbujanje inovacij za čisto energijo, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.
“Skrajni čas je, da se zavemo, da smo si okolje samo izposodili in ga moramo predati zanamcem na način, da bodo lahko v njem kvalitetno živeli,” poudarja Ljudmila Novak in dodaja: “Slovenija šepa pri črpanju evropskih sredstev iz strukturnih skladov. To so pomembna finančna sredstva za Slovenijo, zato apeliram na vlado, da začne sredstva, ki so v Bruslju za te namene na voljo, tudi izkoriščati.”
Evropska poslanka Ljudmila Novak pa ob tem tudi opozarja: “Podnebni ukrepi v prihodnosti morajo biti močni, vendar vzdržni. Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov potrebujemo predvidene učinke tako na okolje kot tudi na gospodarstvo in delovna mesta.”
Evropska komisija naj bi sicer na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, ki bo 11. decembra, predstavila t.i. Zeleni dogovor. Cilj slednjega je predvidoma ta, da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina.