NASPROTUJEMO SPREMEMBAM DRUŽINSKEGA ZAKONIKA – KORIST OTROKA JE POMEMBNEJŠA OD INTERESOV ODRASLE OSEBE

DELI:
30.09.2022, NSi

»V Novi Sloveniji se z odločitvama ustavnega sodišča ne strinjamo. Ocenjujemo, da je dosedanja ureditev istospolne partnerske zveze položaj in pravice oseb v teh zvezah urejala ustrezno. Istospolna partnerska zveza je v dosedanji ureditvi med partnerjema že določala vse pravice in obveznosti kot veljajo za zakonsko zvezo med možem in ženo. Obe zvezi sta bili izenačeni v vseh elementih razen pri posvojitvi otroka ter oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Edini dejanski učinek nove ureditve, ki jo prinaša odločitev Ustavnega sodišča, je možnost dveh žensk ali dveh moških, da posvojita otroka. Temu v Novi Sloveniji nasprotujemo. Korist otroka namreč pretehta nad vsakim interesom odrasle osebe,« je bil ob obravnavi novele družinskega zakonika v državnem zboru jasen Aleksander Reberšek.

Pravica do posvojitve ne obstaja

»Na posvojitev ne bi smeli gledati kot na pravico odraslih oseb. Pravica do posvojitve ne obstaja, nanjo moramo gledati izključno kot na dolžnost, da otroku zagotovimo najboljšo mogočo družino. Zveza moškega in ženske je zveza, iz katere po njeni naravi izvira novo otroško življenje. Na drugi strani je zveza med dvema ženskama ali dvema moškima zveza, iz katere po njeni naravi novo otroško življenje ne more izvirati,« je dodal Reberšek.

Dr. Vida Čadonič Špelič je kot doktorica veterine prav tako opozorila na naravne zakonitosti: »Za nastanek novega bitja sta pomembna ženska in moška celica xy in dvakrat x, xx.Zato bi vas rada opozorila, da je zanikanje spola nevarno. Zakaj je nevarno? Zato, ker lahko na tem zanikanju gradimo napačne zaključke. Prvič, kot politiki in strokovnjaki, je zelo pomembno, kaj sporočamo slovenski javnosti, posebno kaj sporočamo otrokom.«

Otroci so majhni ljudje z velikimi pravicami

»Otroci niso majhni ljudje z majhnimi pravicami. Otroci so majhni ljudje z velikimi pravicami in danes se pogovarjamo o otrocih,« je dejal Jožef Horvat. Opozoril je, »da že nova raba pojma družina lahko pomeni daljnosežne posledice za pravni, socialni in zasebni položaj posameznikov, odraslih in otrok. Mislimo, da bodo te posledice segle na številna področja, da niso v celoti predvidljive, in da ni verjetno, da bodo vse otrokom v prid. Nimamo dokazov, da so vse raznovrstne skupnosti odraslih in otrok enako uspešne, enako varne in za otrokovrazvoj enako ugodne.«

Dodal je: »Seveda, tak položaj obstaja že od nekdaj kot posledica razvez, smrti ali opustitve starševske vloge zaradi raznih vzrokov. Prav je, da storimo vse, da se tem otrokom olajša prikrajšanje, da se jim olajša prikrajšanje, ki so ga utrpeli ob izgubi ali odhodu enega ali celo obeh roditeljev. Narobe pa je, če tega otrokovega položaja ne razumemo kot prikrajšanje, ampak kot povsem neko sprejemljivo okoliščino za že rojene otroke in za rodove prihodnjih otrok. Ali naj se osebam brez partnerja nasprotnega spola prizna pravica, da se jim pomaga k rojstvu otrok, čeprav bodo ti vnaprej prikrajšani za enega od roditeljev?«

Takšna zakonodaja utira pot nadomestnemu materinstvu

Iva Dimic je v zvezi s tem problematizirala citat Barbare Rajgelj v Delu, ki pravi, da je treba vsem ženskam, ki si to želijo, omogočiti zanositev, pravno priznanje spola pa ločiti od medicinske obravnave, saj po mnenju Barbare Rajgelj ni potrebno, da zdravnik odloča o pravi identiteti posameznika – ta se lahko definira na podlagi samoopredelitve na podoben način kot verska ali politična pripadnost. Iva Dimic je izrazila svojo skrb ob tem: »Ali razumete? Kot verska ali politična pripadnost. V ozadju slišim ideologijo, o kateri v državnem zboru govorimo že desetletje. In učbenik LGBT Ljubezen je samo ljubezen. Mene ta citat skrbi, ker prehajamo na področje ideologije.«

Opozorila je tudi, da se s sprejemanjem take zakonodaje postopoma utira pot nadomestnemu materinstvu: »Sama v tem državnem zboru velikokrat povem, da se mi zdi to izjemna zloraba ženske in da je to povsem nedopustno, da nekomu za denar rodiš otroka in ga oddaš. Izjemna, izjemna zloraba žensk.«

Dr. Vida Čadonič Špelič je v svoji razpravi odgovorila tudi na očitke v zvezi s spoštovanjem odločb ustavnega sodišča: »Ustavno sodišče je naš najvišji organ in treba ga je spoštovati, tudi sama ga spoštujem. Toda tokrat se mi zdi, da je imelo željo, da bi bilo nad naravo, pa pač ne bo. Še vedno bosta za spočetje otroka pomembna mož in žena, v tem primeru oče in mati,« je povedala poslanka Čadonič Špelič in dodala: »Kot kristjanka, s ponosom, na drugi strani kot doktorica veterinarskih znanosti, opozarjam, bodimo pozorni, ko govorimo o spolu, ne zanikajmo ga, ker v resnici imamo moški in ženski spolin samo ta dva spola lahko poskrbita za obstoj človeštva.«

Sprememba družinskega zakonika tepta referendumsko voljo ljudstva

Aleksander Reberšek je v svoji razpravi spomnil še na dva referenduma v povezavi s posvojitvami istospolnih parov: »Odločanje o tej vsebini bi moralo po našem mnenju ostati v pristojnosti zakonodajalca oziroma, če smo bolj natančni, v pristojnosti ljudstva. Ljudstvo je o tem namreč že povedalo svoje mnenje, dvakrat. S skoraj 700 tisoč glasovi se je na dveh referendumih zavzelo za to, da tudi posvojeni otroci dobijo očeta in mamo. Predlog, ki ga obravnavamo danes, pa to jasno izraženo voljo ljudstva v celoti in brezsramno potepta.«

Jožef Horvat je ob tem izpostavil mnenje Usmerjevalnega odbora za bioetiko Sveta Evrope, »da pravica imeti otroka kot splošna človekova pravica ne obstaja. Po mnenju francoskih etikov ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater, očeta moškega spola in mater ženskega spola, in da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj tega interesa ne more zadovoljiti.«

Iva Dimic pa je poudarila, da »sprejemanje vseh ljudi, tudi istospolnih, nima prav nobene zveze z omogočanjem posvojitevtej ali oni skupini ljudi. To, da nekdo nima otrok, namreč na noben način ne zmanjšuje njegovega človekovega dostojanstva. To, da ima kdo otroka ali nima otroka ali živi v tej skupnosti, to njegovega dostojanstva ne jemlje in ga ne zmanjšuje. In to je bistvo. Po drugi strani pa lahko škodujemo otrokovemu dostojanstvu, če njegove dobrobiti ne postavimo pred sebične želje nekaterih odraslih. Ker pravica do otroka ni človekova pravica.«