Komentar: Pahorjeva izjava in poker s Hrvati

DELITE TA
PRISPEVEK
09.09.2019, NSi

Pred nekaj dnevi je v Šibeniku na trilateralnem srečanju s kolegoma s Hrvaške in Avstrije predsednik Borut Pahor pozval Hrvate, naj uveljavijo arbitražni sporazum in tako slovenski vladi olajšajo odločitev o vstopu Hrvaške v schengensko območje.

Sporočilo je bilo slabo, ker je preveč medlo in se ga bo zato hitro pozabilo. Toda kriviti slovenskega predsednika za izjavo ni pošteno in nesmiselno, saj ima glede na funkcijo omejene pristojnosti. Za to imamo MZZ, vlado in parlament. Glede na omejitve je gospod Pahor naredil tisto, kar je lahko. Seznanil je svojo kolegico in ji podtaknil misel, da bo morda Slovenija uveljavila svoj veto pri vstopu Hrvaške v schengen.

Kaj pa vlada? Vsa usta so strogo zaprta. Prevladuje tišina in nejasnost glede tega stališča.  Pa vendar bi po nauke lahko skočili onstran Atlantika, v Texas, kjer je nastala slavna igra pokra Texas Holdem (kraljevske igre v blefiranju). Kaj pomeni blef pri kartah? To ni nič drugega kot popolna predanost temu, da se pretvarjaš, da nekaj imaš, pa tega v resnici nimaš. V tem aktu blefiranja mora človek delovati prepričljivo in upati, da se bo nasprotnik vdal ter sprejel neresnico kot resnico.

Če prenesemo načelo blefa iz kart na zunanjo politiko in na naš mejni problem s Hrvaško, potem je logika sledeča: če želimo, da nam Hrvati ustrežejo, in uveljavijo arbitražni sporazum, potem nam  morajo najprej verjeti, da bomo njihov vstop v schengen zaradi nerešenega arbitražnega vprašanja blokirali. Če nam ne verjamejo, če so prepričani, da blefiramo in da to ne bomo (oz. si ne upamo) storiti, potem se njihovo stališče do arbitraže, ne bo spremenilo. Evropska komisija bo posredovala Hrvaško kandidaturo za vstop v schengen v obravnavo in potrditev državam članicam. V tem scenariju bomo mi tisti, na katere se bo vršil pritisk in bo padalo po nas, naj ne delamo drame, ker arbitražni sporazum in vstop v schengen nista eno in isto. Hrvaški vstop v schengen je splošen strateški interes EU in tako mora biti tudi v interesu Slovenije. Prepričan sem, da če pride Hrvaška kandidatura za vstop v schengen do točke, ko bodo o tem odločale države članice EU, bo Slovenija izolirana in nam ne bodo nam ‘pustili’ uveljavljati našega veta, ker je to nespodobno. S tem bomo rušili ugled EU in njegove nove komisarke Ursule von der Leyen. Enostavno nam bodo dali vedeti, da je čas za zadržke in prerekanja mimo, če pa bo Slovenija vseeno blokirala sosedo Hrvaško, bo za to odločitev drago plačala.

Taka je pač dinamika v EU, ampak po več kot petnajstih letih članstva, nas ta realnost ne more oz. nas ne bi smela presenetiti.

Bolje bi bilo torej, če bi mi resno vzeli vlogo igralca Texas Holdema. Napeti bi morali vse moči, da uradnemu Zagrebu že zdaj, torej v naprej, damo jasno vedeti, da Slovenija nima prav nobenega problema in nobenih zadržkov z uporabo veta pri hrvaškem vstopu v schengen. To sporočilo bi moral naša vlada komunicirati jasno, glasno in v en glas. Tako da se izloči vsak kanček dvoma o tem, kdo misli resno in kdo blefira. Torej, Pahorjeva izjava je šla v pravo smer, ni pa bila dovolj ostra in čista.

Nova izjava naj se od danes naprej glasi: dragi hrvaški kolegi, dokler ne spoštujete arbitražnih sporazumov in odločitve arbitražne komisije, je vaš vstop v schengen nemogoč. Pika.

Takšno sporočilo mora priti tudi do novoizvoljene predsednice evropske komisije. Kajti uspeh oz neuspeh hrvaškega vstopa v schengen bo eden prvih večjih poglavji evropske politike pod njenim vodstvom. Pasti na prvi oviri zna biti usodno za njeno prihodnost kot vodjo Evropske komisije. Kako jo bo kdo jemal kot resnega in močnega političnega igralca, če pade že na prvi točki uveljavljana evropske skupne politike?  Ona se tega dobro zaveda.

Če je torej slovensko stališče do hrvaškega vstopa v schengen pogojeno z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma in je to stališče po vseh komunikacijah in obnašanjih slovenske politične scene videti usklajeno, potem bo Ursula von der Leyen, ker je to v njenem interesu, začela pritiskati na Zagreb, naj vendarle začne spoštovati vladavino prava in se ukloni arbitražni razsodbi.  In tudi ostale članice EU, ki se zavzemajo za hrvaški vstop v schengen, bodo obrnile ploščo. Namesto da vršijo tihi pritisk na Slovenijo, naj vendarle opustimo to naše pravno tečnarjenje z arbitražnim sporazumom, bodo ta pritisk namenile Zagrebu. To pa je edino pravilno.

Toda naša tišina in neodločna stališča glede tega ali bomo ali ne bomo podprli hrvaškega vstopa, nas samo slabijo. Na koncu bodo Ursula von der Leyen in njeni kolegi iz EU odločili, da samo blefiramo in da si kaj takega kot je blokiranje Hrvaške pri vstopu v schengen sploh ne upamo storiti. Zato bo odločanje o hrvaškem vstopu zelo hitro. Mi pa bomo na koncu res potegnili kratko in s stisnjenimi ustnicami podprli našo sosedo – “v imenu solidarnosti in širših interesov EU s skupnim stališčem.”

Slovenci ne bodimo tako naivni. Vsaj enkrat zaigrajmo Texas Holdem, tako kot se spodobi. Ne pomeni NE!

 

Borut Grgič, ladjar