Komentar Mateja Tonina: Dan Evrope
Dan Evrope, praznik miru in enotnosti. Leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Dolgoletno vojskovanje, ko so ob poskusu spreminjanja meja v Evropi umirali milijoni, je končno nadomestilo sodelovanje in povezovanje.
Mejni konflikt med Slovenijo in Hrvaško je očitno zapuščina divjega 20. stoletja. Dolga leta je bremenil odnose med obema državama. Sporazum o arbitraži naj bi dokončno določil mejo med dvema evropskima državama, zato se je nekaterim zdel logično nadaljevanje Schumanovega izročila. Pa je res tako?
V resnici je bil sporazum o arbitraži slab za Slovenijo. Nasprotniki smo se tolažili, da bo vsaj umaknil vprašanje meje z dnevnega reda. Argumenti in zgodovinski dokazi so pri mejnem vprašanju na slovenski strani. Na prvi pogled se je zdelo, da bomo brez večjih težav dobili vsaj tisto, kar smo v okvirih arbitražnega sporazuma lahko zahtevali.
Sledil je šok! Sabotaža procesa pred arbitražnim sodiščem. Pri sanaciji sabotaže se arbitražno sodišče močno trudi hrvaško stran zadržati v postopku in tako zapreti mejni spor med Slovenijo in Hrvaško, zato ne preseneča končna odločitev sodiša, ki je za Hrvaško zelo ugodna.
[blocktext align=”right”]Že danes napovedujem, da bo poslanska skupina NSi v prihodnjem mandatu predlagala oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije v zvezi z arbitražo[/blocktext]
V primeru arbitraže nekaj zelo smrdi, saj je prišlo do izdaje Slovenije v ključnih trenutkih, ko bi lahko dobili vsaj delček tistega, kar nam zgodovinsko pripada. Slovenija na kopnem, razen Mirišča, izgubi vse. Na morju izgubimo petino Piranskega zaliva. Stika naših teriotiralnih voda z odprtim morjem ne dobimo, kar je slabše celo od rešitve v sporazumu Drnovšek – Račan. Hrvaška je dosegla praktično vse svoje strateške cilje, Slovenija niti enega. Hrvaška lahko slavi. Slovenijo pa so pripravili do tega, da zaradi naše zavezanosti Schumanovemu izročilu in evropskemu pravnemu redu poskušamo uveljaviti nekaj, kar sicer Hrvaški koristi mnogo bolj kot Sloveniji.
Arbitraža je bila projekt z zgodovinskimi in usodnimi posledicami. Verjamem, da so bili v projektno skupino imenovani najboljši ljudje, ki smo jih takrat imeli. Zato se mi zdi še toliko bolj neverjetno, da se v hrvaške prisluhe ujame vodja projektne skupine Simona Drenik, ki je natančno vedela, da nam Hrvati lahko prisluškujejo. Obstajata samo dve zdravorazumski razlagi. Ali je šlo je za namerno sabotiranje procesa ali pa so Simoni Drenik odgovorni na MZZ dali lažna zagotovila o zaščiti aparata, ki ga je uporabljala. V prvem primeru gre za veleizdajo s strani Simone Drenik, v drugem primeru pa za veleizdajo tistega, ki je Simoni Drenik na MZZ dal takšna zagotovila.
Naša zgodovinska dolžnost je, da raziščemo, zakaj smo izgubili dele slovenskega ozemlja. Nikoli si ne bi odpustil, če ne bi storil vse, kar je v moji moči, da resnica pride na dan. Že danes napovedujem, da bo poslanska skupina NSi v prihodnjem mandatu predlagala oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo lahko pregledala vsa gradiva, javna in tajna, predvsem pa bo lahko zaslišala akterje, začenši z ministrom Erjavcem, vodjo skupine Simono Drenik, sodnikom Sekolcem in vsemi ostalimi akterji.
Minister Erjavec z javnim pozivanjem »naj ga prijavim« poskuša preusmerjati pozornost. Že leta 2013 ga je skupina okrog danes žal pokojnega odvetnika Danijela Starmana ovadila zaradi suma kaznivega dejanja po 350. Členu KZ (spravljanje Slovenije v podrejen in odvisen položaj). S pozivanjem k razkritju dokumentov me poskuša ujeti v past, kjer bi bil kazensko odgovoren zaradi nepooblaščenega razkrivanja tajnih dokumentov. Slovenija je mnogo pomembnejša kot nekaj dodatnih minut v volilni kampanji, zato bom resnici prišel do dna z orodji, ki mi jih ponuja parlamentarna demokracija.
Usmerjen sem v prihodnost. Verjamem v Schumanovo izročilo. Dolžnost politike je, da najde pot za pravično razrešitev mejnega spora in tako resnično vzpostavi pogoje za mir in sodelovanje med narodoma.
Matej Tonin,
predsednik NSi