Katastrofa: 11 evropskih projektov že več kot eno leto čaka na odločbo vlade

Skupna nujna seja Odbora za gospodarstvo, Odbora za zadeve EU, Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbora za finance in monetarno politiko je pokazala, da Slovenija do leta 2020 sploh še nima začrtanega črpanja evropskih sredstev. Sredstva v višini 3,3 milijarde evrov so sicer zagotovljena, vendar bomo ostali brez njih, če ne bomo sprejeli temeljnih strategij razvoja, ki bodo zadovoljile Evropske komisije, sta na seji opozorila tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin in poslanec Jožef Horvat.

Že več kot leto potekajo poskusi uskladitve treh ključnih dokumentov, ki so podlaga za črpanje sredstev – to so partnerski sporazum (10 članic EU še nima potrjenega), operativni program in strategija pametne specializacije, a žal neuspešno. Tudi 11 okoljskih projektov, ki bi se že morali začeti izvajati v 34 slovenskih občinah na podlagi izdanih odločb vlade o dodelitvi sredstev za začetek črpanja kohezijskih sredstev, že skoraj eno leto čaka na realizacijo. Gre za projekte komunalne infrastrukture (vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave) v skupni vrednosti 236 milijonov evrov, ki imajo pravnomočna gradbena dovoljenja, izbrane izvajalce del, a ker vlada nima posluha, občine še vedno nimajo odločb za črpanje teh sredstev. Odločbe so namreč edina pravna podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju, torej za celotno zagotovljeno finančno konstrukcijo. Na drugi strani pa obstajajo projekti, ki so že dobili finančna sredstva, vendar ne bodo dokončani do konca leta 2015, zaradi česar bo potrebno ta evropska sredstva vrniti, in to skupaj z obrestmi.

Matej Tonin: Med vlado in župani že eno leto poteka dvoboj

Da bi se izognili takšnemu zaključku, bi morali na skupni seji odborov sprejeti sklep, s katerim bi vladi priporočili, da teh 11 okoljskih projektov uvrsti v operativni program 2014-2020, jim zagotovi minimalna sredstva za začetek investicije iz finančne perspektive 2007-2013 in investitorjem izda odločbe za del iz stare finančne perspektive 2007-2013. Prisotni župani občin so izpostavili bojazen, da v operativnem programu ne bodo navedeni enaki pogoji sofinanciranja kot v stari finančni perspektivi in da kljub zagotovilom SVRK ne bodo pravočasno počrpana vsa sredstva iz stare perspektive. Vodja Poslanske skupine NSi Matej Tonin je izpostavil dejstvo, da že eno leto poteka dvoboj med vlado in župani, in to za sredstva, ki so nam v tem trenutku še edina na razpolago. »Nerazumno je, da vlada tako nasprotuje delitvi teh projektov na faznost,« je dejal Tonin in zahteval pojasnilo ali Evropska komisija res izrecno nasprotuje, da bi v operativni program zapisali te konkretne projekte. »Izgubljamo čas s tem, ko vlada pojasnjuje zgolj to, kako se ne da nič narediti, namesto da bi naredila vse, kar mora!,« je bil kritičen vodja Poslanske skupine NSi in poudaril, da je že prejšnja vlada dne 10. junija 2014 sprejela sklep, s katerim je naložila takratnemu ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da v sodelovanju s SVRK te projekte prednostno uvrsti v novo finančno perspektivo 2014-2020.

Jožef Horvat: Gre za primer neučinkovite Slovenije

Tudi poslanec NSi Jožef Horvat je poudaril, da gre za jasen primer neučinkovite Slovenije, ki v isti zadevi sprejema sklepe, vendar brez ene same realizacije. »Kako naj župani še verjamejo obljubam? Za nerealizirane sklepe nihče ne odgovarja, vedno razloge za neuspešno črpanje iščemo drugje,« je na seji dejal Horvat.

Minister za finance je na seji poudaril, da je stara finančna perspektiva zaprta, vsa sredstva iz tega naslova so dodeljena, kar pomeni, da bo morala država v naslednjem letu sama zagotoviti dodatnih 185 milijonov evrov, saj ta vsota predstavlja presežek porabe nad pravico črpanja. Alenka Smerkolj iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je na seji pojasnila, da obstaja realna možnost, da se ti projekti uvrstijo v novo perspektivo 2014-2020.

Pogoj za to je sprejem operativnega programa, ki naj bi ga v petek, 7. 11. 2014 potrdili na obeh kohezijskih regijah, naslednji četrtek pa naj bi ga vlada sprejela. V kolikor ta ne bo do 15. Novembra 2014 poslan Evropski komisiji, je za črpanje sredstev zamujeno dodatno še  najmanj eno leto. V novo finančno perspektivo bodo lahko uvrščeni le celotni projekti, torej brez delitve na faznost. 11 projektov občin bo tako implicitno uvrščenih v operativni program, če bodo seveda izpolnjevali nove kriterije.

Po obširni razpravi je bil na predlog Poslanske skupine SMC sprejet sklep, da odbori priporočajo Vladi RS, da 11 okoljskih projektov uvrsti v novo finančno perspektivo 2014-2020, kar pomeni, da se rušijo tudi vsi napori NSi, da se omenjene projekte čim prej realizira.