JOŽEF HORVAT: DOVOLJ JE BIROKRATIZACIJE AVDIOVIZUALNIH VSEBIN

DELITE TA
PRISPEVEK
20.10.2020, NSi

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v poslanskem vprašanju ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu opozoril na zapletene birokratske postopke, s katerimi se soočajo izvajalci nacionalnega filmskega programa.

Dokumentacija, povezano z izpolnjenimi pogodbami izvajalcev nacionalnega filmskega programa gre čez štiri predhodne preglede. Najprej mora ekipa, ki posname film, plačati zunanjega revizorja, nato dokumentacijo pregleda Slovenski filmski center, s katerim je sklenjena pogodba o financiranju. Slovenski filmski center dokumentacijo v pregled posreduje Ministrstvu za kulturo, ta pa nato Ministrstvu za finance, ki dokumente prav tako pregleda, jih potrdi in nato preda odboru vlade za državno ureditev in javne zadeve, ki dokumentacijo ponovno vsebinsko pregleda in preda vladi v odločanje.

Jožef Horvat je opozoril tudi na to, da je prejšnja vlada avdiovizualno ustvarjanje iz programa subvencij uvrstila med programe, ki zahtevajo pripravo dokumentov identifikacije investicijskega projekta, kar v praksi pomeni, da vsak malo zahtevnejši film skorajda zahteva dokumentacijo in postopke, kot so potrebni za gradnjo drugega tira.

»To kaže, da so prejšnje vlade izjemno zapletle birokratske postopke in nikakor niso upoštevale principa subsidiarnosti, ki pa je za nas ena temeljnih vrednot pri oblikovanju politik in upravljanju države. Vsebina posameznih projektov, za katere pogodbe sklene Slovenski filmski center, bi v skladu s principom subsidiarnosti morala biti pod drobnogledom Slovenskega filmskega centra in Ministrstva za kulturo, ne pa naknadno še odbora vlade za državno ureditev in javne zadeve,« je prepričan Jožef Horvat.

Zato je pristojnega ministra vprašal, če bo izkoristil možnost, da pomaga pri debirokratizaciji Slovenije in poenostavitvi postopkov v zvezi s potrjevanjem dokumentacije avdiovizualnih projektov, ki so jih pretekle vlade neznansko zapletle.

Avdiovizualni sektor v slovenski BDP prinaša med 50 in 60 milijonov evrov

Vprašanje pa je pomembno tudi skozi prizmo gospodarstva. Avdiovizualne vsebine so namreč v 21. stoletju osrednja kulturna dobrina, ker so zelo komunikativne in imajo izjemen doseg med občinstvom. »Zato bi prav ta sektor moralo vsi skupaj znati postaviti v središče razmišljanja, kadar govorimo o uspešni sedanjosti in prihodnosti slovenske kulture in gospodarstva,« je poudaril vodja poslanske skupine NSi.

Dodal je, da avdiovizualni sektor, kot gospodarska panoga v Sloveniji, v BDP prispeva med 50 in 60 milijoni evrov. Le 10 % tega denarja je državna investicija v umetniško in žanrsko zahtevnejše avdiovizualne projekte, mednarodno sodelovanje, kulturno dediščino, izobraževanje in infrastrukturo.