IVA DIMIC: NESPREJEMLJIVO JE, DA LJUDJE NE PRIDEJO DO ZDRAVSTVENE OSKRBE
Pacienta moramo postaviti na prvo mesto. Zagotoviti mu moramo, da bo do storitev prišel takrat, ko jih potrebuje, in da bodo te kakovostne. Vztrajamo, da bomo nedopustne čakalne dobe odpravili le tako, da bomo v reševanje problematike vključili vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti v javnem in zasebnem zdravstvu. Storitev bo nato plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje neposredno izvajalcu po ceniku v javni zdravstveni mreži. Pacientu za storitev ne bo treba doplačevati.
Obseg izdatkov ZZZS bi se na eni strani povečal zaradi večjega koriščenja zdravstvenih storitev, na drugi pa zmanjšal zaradi krajših bolniških odsotnosti, ker bi lahko zavarovanci hitreje opravili zdravstveno storitev.
V uvodu seje odbora za zdravstvo je Iva Dimic kot predstavnica predlagatelja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju opozorila na število nedopustno čakajočih. »V začetku septembra 2024 je število vseh čakajočih znašalo 305.452, od teh jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 156.753. V enem letu, od septembra 2023 do septembra 2024 je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zraslo za kar 13 % in je raslo mnogo hitreje od števila vseh čakajočih,« je navedla Dimic. Ob tem je opozorila na administrativno skrajševanje čakalnih dob, ki se ga je lotila vlada s tem, ko je podaljšalo dolžino dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti »zelo hitro« s prejšnjih 14 dni na 30 dni.
Pri prvih pregledih največ oseb, in sicer 28.673, čaka na dermatološki pregled. Od tega jih kar 49 % čaka nedopustno dolgo. Če pogledamo podatke o povprečnem trajanju najdaljših čakalnih dob na prvi prosti termin za prve preglede pri stopnji nujnosti »Zelo hitro«, lahko vidimo, da ta znaša 169,9 dneva, in sicer za prvi dermatološki pregled.
Kot je še opozorila Dimic, je treba »v okviru javnega zdravstva prebivalcem zagotavljati pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev. Žal so trenutno čakalne dobe predolge, imamo velik delež prebivalcev, ki na storitev čakajo preko še dopustnih čakalnih dob.« V primerjavi z večino držav EU imamo v Sloveniji slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi so v Sloveniji višje, kot je povprečje držav OECD. »Nesprejemljivo je, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne pridejo do zdravstvene oskrbe, ko jo potrebujejo,« je bila jasna Dimic.
Ponovila je rešitve, ki jih zagovarja NSi.
• Za odpravo čakalnih dob je treba vključiti vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti (tako javne zavode, koncesionarje kot zasebnike). Nemudoma je treba vzpostaviti sistem kakovostnega spremljanja čakajočih, prečistiti vse čakalne sezname in po modelu nacionalnega razpisa v odpravo čakalnih dob vključiti vse razpoložljive kapacitete med izvajalci zdravstvenih storitev. Za dosego cilja je nujno potrebno vzpostaviti enotno informacijsko podporo.
• Uvedba nove statusne oblike »samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti«. Vsak zdravnik z licenco lahko samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, prav tako se lahko prosto odloča, kako bo opravljal svojo prakso: samostojno, v okviru zasebnega ali javnega zdravstvenega zavoda.
• V središče postavljamo pacienta. Vsak mora imeti možnost, da po lastni presoji in svobodno izbere pri katerem izvajalcu bo opravil zdravstveno storitev. Storitev ne plača iz lastnega žepa, ampak se plačilo izvede iz naslova zdravstvenega zavarovanja. S tem vzpostavljamo večjo konkurenco med ponudniki zdravstvenih storitev, zagotavljamo boljše storitve in pacientu zagotavljamo možnost izbire.
Dozdajšnji ukrepi za skrajšanje čakalnih dob ne delujejo. Treba je torej spremeniti pristop. NSi ima rešitve. Čas je, da si prisluhnemo in naredimo nekaj dobrega za bolnike.
Poslanka @IvaDimic1 na seji odbora za zdravstvo ob novem poskusu uveljavitve zakona o zdravstvenem… pic.twitter.com/K2CMG3Gi5c
— NSi (@NovaSlovenija) November 6, 2024