SMO ZELO POMEMBEN KOALICIJSKI PARTNER, BREZ NAS KOALICIJE IN VLADE NI

DELITE TA
PRISPEVEK
05.08.2021, NSi

Jožef Horvat je v intervjuju za Večer spregovoril od dosedanjih dosežkih vlade in ministrov NSi, ter o pripravah stranke na super volilno leto 2022.

Gospod Horvat, minevajo relativno mirni poletni dnevi slovenske politike. Kakšne skrbi ima aktualna koalicija za jesen?

“Naše zaveze, ki smo jih podpisali v koalicijski pogodbi, želimo realizirati. Koalicija bo naprej delovala tako, da bo pod streho spravila zakone, nekateri so že v parlamentu, nekateri še pridejo, ampak ključni nabor zakonov je v proceduri. Kar v pogodbi ni zapisano, pa je omejevanje širjenja okužb, zelo nevaren je delta sev, delta plus sev še toliko bolj. Država si še enega popolnega zaprtja ne more privoščiti in zato na tem mestu apeliram na vse, da odigrajo vlogo odgovornih državljanov.”

Temu, da je vlada brez večinske podpore v parlamentu, pripisujete prednosti, saj je treba vsako potezo temeljito pretehtati. Pravite pa tudi, da ne boste silili z zakoni, ki bi delali težave v koaliciji. Zadržali ste prioritetni zakon o demografskem skladu, selekcija glede na vaše zmožnosti torej vseeno je.

Glasovalnega valjarja, kar je včasih kakšna opozicija očitala koaliciji, ko je imela udobno večino, nimamo. Res je, da je zato treba, tako v parlamentarnem kot tudi v vladnem delu koalicije, vložiti bistveno več napora za usklajevanje besedil zakonov, ki so sprejemljivi za državnozborsko večino. Z zakonom o nacionalnem demografskem skladu pa ni nič zamujenega in menim, da bo ta zakon sprejet. Prepričan sem, da so glasovi DeSUS zagotovljeni, saj je bil demografski sklad že od oblikovanja koalicijske pogodbe eden njihovih ključnih projektov.

Močan poraz za vlado je bil referendum o noveli zakona o vodah. Pri resnih reformah boste potrebovali širši družbeni konsenz.

Mislim, da ni bil, če odmislimo način kampanje. Seveda voljo ljudi spoštujemo in upoštevamo; na način, da zakon sedaj ne velja, a kampanja tega referenduma je bila popolnoma iracionalna. Šla je namreč v smeri ‘gospod, gospa, pridite in dajte podpis, saj ta oblast želi prodati vire pitne vode’.  Bilo je zelo veliko podobnih laži, poleg tega pa je pitna voda kohezijsko sredstvo, ki zelo hitro poveže ljudi. Ta zakon pa sploh ni govoril o pitni vodi. Pa tudi, ta vlada je v letu in pol delovanja zagotovila skoraj četrt milijarde evrov za oskrbo državljanov s pitno vodo. To so rekordna sredstva v tako kratkem obdobju. K temu želim pristaviti še svoj lonček kot poslanec iz Prekmurja in poudariti, da smo animirali goričke župane, da so hitro in kvalitetno opravili domače naloge, enako je storilo ministrstvo za okolje in prostor in SVRK. In danes se projekt vodo oskrbe Pomurja, vreden 36 milijonov evrov, in z zagotovljenimi 22 milijoni kohezijskih sredstev, lahko začne izvajati.

Nerešena problema vlade ostajata blokada financiranja STA in delegirani evropski tožilci. To je nekaj, kar močno moti tudi evropsko javnost. Kako se v NSi trudite, da bi to razrešili? Imate sploh kaj besede pri tem?

Smo zelo pomemben koalicijski partner, brez nas koalicije in vlade ni. Ne pomnim koalicije, v kateri bi bilo toliko interne komunikacije znotraj ministrske ekipe in tudi na vrhih koalicije, kjer se predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin dobivamo na tedenski ravni. O večnih vprašanjih STA in evropskega javnega tožilstva pa lahko govorimo na dolgo … V javnosti se pojavljajo napačne interpretacije, češ da Slovenija blokira evropsko javno tožilstvo, kar ni res, saj je, ko je devet držav vstopilo v sistem in poslalo svoje delegirane tožilce, tožilstvo po uredbi začelo delovati. Med predsedovanjem svetu EU se po moji oceni iz tega dela negativna zgodba, ki nima dobrega vpliva za Slovenijo, mislim pa, da se preveč napihuje. Vlada bo postopek nadaljevala in delegirane tožilce bomo poslali v Evropo. Problematike STA pa nikakor ne smemo enačiti z omejevanjem novinarske svobode, saj gre za poslovanje STA kot gospodarske organizacije. Ne odstopamo od zahtevpo preglednosti poslovanja, gre namreč za denar davkoplačevalcev.

Pa vendar to vpliva na delo novinarjev v organizaciji.

Za to je odgovorno vodstvo gospodarske družbe, če gospodarska družba slabo posluje, če ni prilivov, tudi ni denarja za plače. Dejstvo je, da direktorju STA Bojanu Veselinoviču vlada ni všeč in zato vzdržuje nedopustno stanje, kljub temu, da ima na mizi udobno pogodbo. Na drugi strani pa želi imeti ustanovitelj podjetja transparentno poslovanje. Naš predlog je, da direktor STA stopi korak nazaj, če je treba, tudi Ukom, tako, da se bodo znašli za isto mizo in podpisali pogodbo. Zelo mi je žal za novinarje, če ne prejemajo redne plače za svoje delo, nikakor pa vlada s tem ne vpliva na novinarsko svobodo.

Kako kot nekdanji šef parlamentarnega odbora za zunanjo politiko komentirate zasuk slovenske zunanje politike in njeno priključitev najbolj spornim državam? Je za tem nek novi koncept? Je to politika SDS, ki ji ostali pač sledite?

Ni nov koncept, niti ni politika SDS. Vse je v skladu z deklaracijo o slovenski zunanji politiki, ki jo je državni zbor sprejel julija 2015, ko sem vodil odbor za zunanjo politiko. Na podlagi te deklaracije je nastala vladna strategija o slovenski zunanji politiki. Nikakor se sicer ne morem strinjati s tem, da se Slovenija priključuje spornim državam. Normalno je, da se v evropskem parlamentu najdejo politične sile, , ki Sloveniji nasprotujejo. Zgodbe, ki nastajajo na podlagi nepreverjenih informacij inlaži, na državo mečejo slabo luč. A to so politične ocene, šele ko bo Sodišče Evropske unije ugotovilo, in to bo za nas ključno, da Poljska, Madžarska, morda Slovenija, morda Avstrija ali pa katera druga država ne spoštuje pravnega reda Evropske unije, bo to rdeča luč. Vse ostalo, predvsem retorika KULa,  slabo vpliva na med sosedske odnose, z Madžarsko in  Hrvaško.

V NSi ste bili zagovorniki prostega trga in se zavzemali za umik politike iz gospodarstva, zdaj pri tem kadrovanju aktivno sodelujete. Spomnimo samo na Valentina Hajdinjaka na Darsu, hišni odvetnik SDS in Janše Franci Matoz v slabo banko … Zakaj temu zdaj ne nasprotujete?

Če kadruje vlada, ki je eminentni politični organ, je to politično kadrovanje; če kadruje državni zbor, je to politično kadrovanje, in to je v Sloveniji uzakonjeno. Prizadevamo pa si za umik politike iz gospodarstva, kar pomeni, da si želimo, da se določene državne gospodarske družbe privatizirajo. Države nismo pred 30. leti naredili zaradi tega, da bi imeli državno gospodarstvo. Dokler bomo imeli relativno velik delež državnega lastništva v gospodarskih družbah, bomo vedno imeli problem s političnim kadrovanjem.

Zame je ključno, da bo gospod Franci Matoz ali pa katerikoli drugi član nadzornega sveta, dejansko opravljal funkcijo nadzora, kot je treba. Vemo kakšne nedoslednosti so se namreč dogajale pri nadzoru v preteklosti. V zvezi z gospodom Valentinom Hajdinjakom drži, da je bil v preteklosti funkcionar NSi, ampak po ustavi ni prepovedano biti angažiran v politični stranki. Želel bi si, da bi imeli v Sloveniji  veliko sposobnih menedžerjev, kot je g. Hajdinjak

Kakšne so bile reakcije interne strankarske javnosti po eskapadah predsednika stranke Mateja Tonina? Dolgo ste že v politiki, zato povejte, ali je res vsaka reklama dobra reklama? Da obrambni minister postane tarča posmeha na družabnih omrežjih, ko objavlja fotografije z umazano srajco, najbrž ne doda k njegovi kredibilnosti, pač pa jo prej zbije.

Normalno, da jo zbije pri nasprotnikih vlade in pri njegovih osebnih nasprotnikih. To je naredil zaradi Slovenske vojske, želel se je  približati slovenskemu vojaku, ki ni vedno v svečani uniformi.

Ampak gospod Tonin je visok državni funkcionar, je obrambni minister, ne vojak.

Absolutno. A če vprašate slovenske vojake, bodo vsi pozdravili, da se je z ministrske funkcije toliko približal vojski. Zato so ga vzeli za svojega. Zame kot koalicijskega poslanca pa je ključno, da so rezultati, kar zadeva kadre v vojski, spodbudni. V stranki se o tem nismo kaj dosti pogovarjali, čisto človeško je, da se te dotakne, če nekdo pljuva po tvojem predsedniku, ampak to je bilo dva dni in karavana je šla naprej. Če naše nasprotnike moti dlaka v jajcu, jo bodo pač vedno našli. Ukvarjanje z vsakim nizkim udarcem s strani naših nasprotnikov pa je neproduktivno in čista izguba časa.

Smo pred super volilnim letom in na parlamentarne je volitve najbolje pripravljena SDS, ki je brez resnega konkurenta. Vam se paktiranje z njo javnomnenjsko ni obrestovalo.

Ko naši ministri in poslanci hodimo po terenu, slišimo nekaj čisto drugega; zdržite, ne dajte se, dobro delate, gremo še po en mandat in tako naprej. Kar zadeva javnomnenjske raziskave, pa jih je treba upoštevati, ker po mojem prepričanju v veliki meri kreirajo volilni rezultat. Ampak pod črto z zadovoljstvom ugotavljamo, da je naša podpora stabilna in da bi dosegli, če bi bile volitve danes, med 7 in 10 sedežev v parlamentu.

Tretja na lestvici najbolj priljubljenih politikov je evropska poslanka iz vrst vaše stranke in kritičarka vlade Janeza Janše Ljudmila Novak. Zakaj je po vašem uvrščena tako visoko?

Zato ker je danes na lestvici visoko uvrščen tisti, ki kritizira to vlado. Gospod Borut Pahor je sicer ne kritizira, ampak pravi pa, da zna sodelovati z vsako vlado, kar je najbrž res in z vidika pozicije predsednika republike edino smiselno. Zato najbrž ni ves čas naše vlade na prvem mestu.

Visoko je po vašem mnenju torej uvrščena zaradi kritik vladi, ne zaradi njenih odlik kot političarke?

Kdo sem jaz, da bi sodil, na kakšni podlagi agencije to ugotavljajo. Želim si samo, in zato našo pomembno članico in evropsko parlamentarko vabim na vsako sejo poslanske skupine, da bi nam pomagala. Ključno je namreč to, da evropski poslanci, ki za celotno Evropo sprejemajo zelo pomembne odločitve, pomagajo tudi domači državi. Zato sem recimo pričakoval, da bi danes, včeraj ali predvčerajšnjem kdo od njih povedal, kaj je bilo v duhu sprejemanja evropskega digitalnega potrdila, s čimer imamo danes v Sloveniji strahotne težave.

Ali bo Novakova kandidirala za predsednico države?

To je vprašanje za njo.

Če se za to odloči, bi jo v NSi podprli?

Kar se mene tiče, da.

 

Vir: Večer