“Ta seja je prinesla podatek, da so v Banki Slovenije ugotovili, da se je sanacija bančnega sistema začela prepozno. Zaradi tega pa so bili stroški sanacije večji,” je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. NSi je namreč zahtevala izredno sejo DZ o vlogi Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema.
“Postavljata se vprašanji: Kaj je regulator, torej Banka Slovenije, delal pred sanacijo, saj je še tedanji guverner leta 2012 govoril, da je vse pod nadzorom. In drugič, zakaj vlada ni nič storila, če je Banka Slovenije že tedaj zahtevala dokapitalizacije bank,” se sprašuje Tonin.
Po njegovem mnenju je treba ugotoviti, kaj je šlo narobe. “Če bomo poznali razloge, bomo morebiti lahko v prihodnosti preprečili podobne vaje. Banke tokrat saniramo že drugič. Očitno se iz napak nismo nič naučili. Poleg ukrepov, ki jih pripravlja vlada, bo tudi parlamentarna preiskovalna komisija dala svoj dodatek. Pomembno je, zakaj takratna vlada ni želela bank dokapitalizirati, s čimer je povzročila, da je bil strošek sanacije zdaj za trikrat večji. In zakaj Banka Slovenije, kljub temu, da je neodvisen regulator, ni nič naredila, če jo vlada ni upoštevala,” je na RTV Slovenija še povedal Tonin.
Vodja PS NSi je prepričan, da je treba jasno predstaviti, zakaj je bilo treba nameniti pet milijard evrov za sanacijo bančnega sitema. “Danes varčujemo na vseh korakih, prerekamo se o petih in desetih milijonih evrov, medtem ko smo za banke dali pet milijard evrov. Prav je, da ljudje vedo, za kaj je ta denar šel,” še meni Tonin.
Ob razkritju vladne strategije upravljanja kapitalskih naložb države, pa Tonin meni, da se je v Sloveniji izjemno težko pogovarjati o privatizaciji, saj se jo predstavlja kot ‘prihvatizacijo – krajo državnega premoženja’. “Privatizacija dejansko pomeni iskanje odgovornih lastnikov, ki bodo podjetja razvijali in ohranjali delovna mesta,” je na RTV Slovenija še povedal vodja PS NSi Matej Tonin.
CELOTNO ODDAJO NA RTV SLOVENIJA SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ.