Matej Tonin na odboru DZ za finance o vlogi Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema

Člani odbora DZ za finance soglašajo s pobudo NSi, da mora Banka Slovenije razkriti metodologijo za leta 2013 opravljene skrbne preglede v bankah, po katerih je država dokapitalizirala največje banke, njihove delničarje in lastnike podrejenih finančnih instrumentov pa izbrisala. V petek se bo na zahtevo poslanske skupine NSi razprava nadaljevala na izredni seji DZ.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v uvodu seje odbora DZ za finance izpostavil, da se je slovenski bančni sistem leta 2013 saniral že drugič. “Očitno se iz preteklih napak nismo nič naučili. Naloga poslancev je, da najdemo odgovore, kaj je šlo narobe. S pomočjo relevantnih odgovorov smo dolžni narediti vse, da v prihodnje preprečimo novo sanacijo bančnega sistema,” je dejal Matej Tonin.

Odgovore na vprašanja, kaj je pahnilo slovenske banke v globoko finančno luknjo in kako je tekla njihova sanacija, lahko po besedah Mateja Tonina iščemo le pri tistih, ki so v teh procesih tudi sodelovali. Med njimi je imela Banka Slovenije pomembno vlogo. “Ko od Banke Slovenije in njenega guvernerja dr. Boštjana Jazbeca zahtevamo določene odgovore, to nikakor ne more pomeniti poseg v neodvisnost centralne banke. Prepričan sem, da je strah podpredsednika Evropske komisije Dombrovskisa popolnoma odveč. Kdor ima argumente in čisto vest, se nima česa bati. Parlamentarci bomo uporabili zgolj zakonita orodja, ki jih imamo na voljo, da pridemo do odgovorov, ki nas v zvezi s sanacijo bančnega sistema zanimajo,” je poudaril Tonin.

Vodja PS NSi pravi, da NSi želi priti zgolj do pravih informacij, zato je stranka tudi zahtevala sklic izredne seje DZ, ki bo v petek, 13. marca 2015. Podpise za izredno sejo so prispevale vse parlamentarne stranke. “Ne zgodi se velikokrat, se je pa tokrat, da se je celotna politika poenotila. Jasni in razumljivi odgovori so ključni zato, da tovrstne zablode preprečimo v prihodnje. Ker smo stare napake ponavljali, smo danes tam, kjer smo bili pred petindvajsetimi leti,” ocenjuje Tonin.

V nadaljevanju objavljamo ključne točke govora Mateja Tonina na odboru DZ za finance:

Za razjasnitev odprtih vprašanj moramo podati jasne odgovore na naslednja vprašanja:

1. kaj je ustvarilo bančno luknjo,
2. ali smo za sanacijo bančnega sistema res plačali preveč?

Na prvo vprašanje, kaj je ustvarilo bančno luknjo, je veliko dobrih odgovor dala parlamentarna preiskovalna komisija o bankah iz prejšnjega mandata. Banke je na kolena spravila dogovorna ekonomijo in tovarišijsko vodenje bank. Mislim, da si je politika enotna vsaj, kar zadeva vzroke, razlike pa nastajajo že pri tem, kako tovrstne zlorabe preprečiti v prihodnje. Mislim pa, da je, glede na izkušnje, privatizacija edini odgovor.

Na drugo vprašanje, ali smo preplačali sanacijo bančnega sistema, je odgovor mnogo kompleksnejši. Sestavljen pa je iz odgovorov na vsaj tri podvprašanja:

1. ali smo s sanacijo bančnega sistema začeli pravočasno,
2. ali so bile predpostavke stresnih testov pretirano negativno napihnjene,
3. ali smo za sanacijo bančnega sistema vzpostavili prava orodja.

Prvo podvprašanje: Ali smo s sanacijo bančnega sistema začeli pravočasno? Bili smo počasni, bolj točno prepočasni, saj so Nemčija in številne druge države svoje banke začeli reševati že leta 2009. Hitro in z veliko količino denarja (Nemčija; 646 milijard evrov). Dr. Igor Masten trdi, da bi s pravočasno sanacijo bančnega sistema zanjo plačali trikrat manj. Banka Slovenije je kot regulator predlagala od začetka kriza do 2013 za vsaj 1,8 milijarde evrov dokapitalizacij, realiziranih je bilo zgolj 860 milijonov evrov.

–          Spoštovani nekdanji guverner dr. Marko Kranjec, spoštovani nekdanji predsedniki vlade in nekdanji finančni ministri, kaj je preprečevalo izvedbo dokapitalizacij? Kdo je oviral dokapitalizacije in zakaj ni bilo nobenih sankcij zaradi neupoštevanja bančnega regulatorja?

–          Spoštovani guverner dr. Boštjan Jazbec ali delite mnenje dr. Igorja Mastena, da bi bila lahko sanacija bančnega sistema trikrat cenejša, če bi jo začeli pravočasno?

Drugo podvprašanje: Ali so bile predpostavke stresnih testov pretirano negativno napihnjene? Evropska komisija (EK) je na podlagi priporočil Evropskega Sveta iz junija 2013 zahtevala pregled kakovosti sredstev (“Asset Quality Review” – AQR) ter izvedbo stresnih testov za reprezentativni del bančnega sistema (od spodaj navzor – “Bottom up” in od zgoraj navzdol – “Top down”) kot pogoj za prenos terjatev na DUTB ter odobritev državne pomoči. Za izvedbo stresnih testov sta bili izbrani družbi Oliver Wyman (za “od spodaj navzgor”) in Roland Berger Strategy Consultants (za “od zgoraj navzdol”), za izvedbo pregleda kakovosti sredstev pa družbi Deloitte in Ernst & Young, medtem ko so vrednotenje nepremičnin izvajali tudi drugi cenilci vrednosti nepremičnin. V skrbni pregled je bilo vključenih 10 bank oz. bančnih skupin, ki predstavljajo približno 70% slovenskega bančnega sistema. Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin (Nova Ljubljanska banka – NLB, Nova kreditna banka Maribor – NKBM in Abanke) so bile v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, UniCredit Banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka. Slednji dve sta bili zaradi uvedbe postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja v začetku septembra 2013, naknadno izločeni iz pregleda.

Pregledi so torej pokazali, da naj bi bil primanjkljaj do leta 2015 po osnovnem scenariju 2.725 mio EUR (po “od zgoraj navzdol” pristopu) in 4.046 mio EUR (po “od spodaj navzgor” pristopu), po neugodnem scenariju pa 3.280 mio EUR (po “od zgoraj navzdol” pristopu) ter 4.778 mio EUR (po “od spodaj navzgor” pristopu). Predpostavke scenarija so bile bistveno bolj negativne kot dejanska gospodarska gibanja. Negativni scenarij je v letu 2013 predvideval 3,1-odstotni padec BDP-ja, v letih 2014 in 2015 pa 3,8- oziroma 2,9-odstotni padec. Dejansko je gospodarska aktivnost leta 2013 padla zgolj za en odstotek, leta 2014 pa je bila po zadnjih ocenah Umarja 2,6-odstotna rast.

V istem časovnem obdobju, to je sredina leta 2013, ko se je delal pregled kakovosti sredstev in stresni testi, so bili objavljeni tudi cenitve kapitala, ki so ga banke opravile same. V primeru NLB je banka septembra 2013 ocenila kapital na + 835 mio EUR, mednarodni ocenjevalci pa na – 318 mio EUR. Razlika je samo pri NLB več kot milijardo EUR. Posledično se zastavlja vprašanje, ali je Banka Slovenije v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije problematizirala vhodne parametre stresnih testov.

Banka Slovenije trdi, da je razkrila vse podatke stresnih testov. Banka Slovenije je šele po pritisku javnosti novembra 2013 objavila del metodologije stresnih testov, ki so predstavljali temelj za izračun primanjkljaja v bankah in poznejše dokapitalizacije. Banka Slovenije samoiniciativno ni objavila niti odločbe o izrednih ukrepih v NLB, NKBM in Abanki. To je storila šele zatem, ko so ti dokumenti prek medijev prišli v javnost.

Spoštovani guverner dr. Boštjan Jazbec prosil vas bi za nekaj zelo jasnih pojasnil:

–          Ali je Banka Slovenije imela vpliv na vhodne parametre stresnih testov, na primer na BDP? Sprašujem zato, ker je v poročilu na vaši spletni strani zapisano »Za vsa področja vključena v vajo (AQR, stresne teste, vrednotenje nepremičnin) so bili usklajeni in dogovorjeni tudi t.i. pogoji izvedbe, Terms of Reference – TOR, ki opredeljujejo obseg in način izvedbe posameznega področja in so tudi sestavni del pogodbe s posameznim izvajalcem.«

–          Glede na to, da se revizijske hiše pri pregledu kakovosti sredstev in stresnih testov niso držale mednarodnih računovodskih standardov je na primer samo pri NLB prišlo do razlike pri vrednotenju kapitala za več kot milijardo EUR. Mednarodne računovodske hiše so kapital bank vrednotile po likvidacijski vrednosti. Guverner ali nam lahko razložite, kako poteka ocenjevanje likvidacijske vrednosti v primeru nepremičnin, hiše.

–          Po vaših besedah naj bi stresni testi narejeni leto kasneje, 2014, zgolj potrdili tiste iz leta 2013. Zakaj so po vaši oceni pri vhodnih parametrih stresnih testov narejenih 2014, pri nekaterih državah upoštevali novejše in bolj ugodne napovedi BDP, pri Sloveniji pa ne?

Tretje podvprašanje: Ali smo za sanacijo bančnega sistema vzpostavili prava orodja?

Slovenija se je po nastopu gospodarske in finančne krize kar nekaj let obnašala, kot da se ni nič zgodilo. Izgubili smo dragocena leta. Prvi ukrepi za reševanje težav bank so bili sprejeti šele v drugi polovici leta 2012. Državni zbor je 23. oktobra 2012 sprejel zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki je predvideval ustanovitev DUTB. Zaradi grožnje z referendumom je zakon začel veljati šele 28. decembra 2012. Takoj po novem letu, 7. januarja 2013, je Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za odobritev državne pomoči. Evropska komisija je zahtevala načrt prestrukturiranja bank. Država je še 25. marca 2013 na primer za dokapitalizacijo NLB predvidevala 375 mio EUR, kar je več kot milijardo manj od tistega, kar je bilo zahtevano konec leta 2013. Poleti, 30. julija 2013, Evropska komisija izda Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank, ki naj bi se uporabljala od 1. avgusta 2013 dalje. V 15. točki med drugim piše; »Državno pomoč je treba dodeliti pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremen med tistimi, ki so vložili v banko.« V pravnem redu Evropske unije sta obvezujoči direktiva in uredba, ne pa tudi sporočilo evropskih institucij. Če tudi bi sporočilo institucij razumeli kot obvezujoče, o tem bo odločalo ustavno sodišče, nikjer v omenjenem sporočilu Evropske komisije ni govora o razlastitvi in popolnem odpisu podrejenih finančnih inštrumentov, zato preseneča odločitev takratnega državnega sekretarja Mitja Mavka, da se je septembra 2013 z uradnikom Evropske komisije Franckom Dupontom pogovarjal o možnosti popolnega odpisa podrejenih finančnih inštrumentov. Septembra 2013 sta Probanka in Factor banka poslani v nadzorovano likvidacijo.

Na podlagi sporočila Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank je bil 23. novembra 2013 spremenjen zakon o bančništvu, ki pa predstavlja ključno podlago za vse tisto, kar je sledilo konec leta 2013. Torej, dokapitalizacijo bank, razlastitev delničarjev in odpis vseh podrejenih finančnih inštrumentov. Vmes je bil na hitro spremenjen še zakon o javnih financah, ki je začel veljati 10. decembra 2012. Spremenjen zakon o javnih financah je odločanje o dokapitalizacijah bank prenesel s parlamenta na vlado. Vlada je dva dni za tem, 12. decembra 2013, sporočila da 8 bank potrebuje 4,778 mio EUR kapitala. Banka Slovenije je 17. decembra 2013 izdala odločbe o izrednih ukrepih v bankah, v kateri pa se je sklicevala na odločitev Evropske komisije iz 18. decembra 2013. Evropska komisija je namreč 18. decembra 2013 odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank. Odobrila je načrta prestrukturiranja za NLB in NKBM ter pomoč za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke. Prav tako je za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za Abanko. Približno pet let po začetku finančne in gospodarske krize se je zaključila pravna operacija za začetek sanacije slovenskega bančnega sistema.

V tem procesu marsikaj zahteva dodatna pojasnila. Če grem povrsti:

–          Na DUTB je bilo prenesenih za 4,86 milijarde EUR slabih terjatev. DUTB je zanje z plačala 1,56 milijarde evrov, in sicer v obveznicah z državnim poroštvom. DUTB mora s prenesenimi slabimi terjatvami čim boljše upravljati in zanje čim več iztržiti. Zanima me, kam gre kupnina, če DUTB do leta 2022 za prenesene terjatve iztrži več kot je bil strošek izdanih obveznic in strošek upravljanja?

–          Spoštovani guverner dr. Boštjan Jazbec in nekdanja predsednica vlade mag. Alenka Bratušek, zakaj se Banka Slovenije in vlada v odnosu do Evropske komisije ni sklicevala na datum vložene prošnje za odobritev državne pomoči, to je na 7. januarja 2013, kot na uraden začetek sanacije bančnega sistema, kar bi pomenilo, da sporočilo Evropske komisije iz avgusta 2013 za Slovenijo ne bi veljalo?

–          Spoštovani guverner dr. Boštjan Jazbec, ste Probanko in Factor banko poslali v nadzorovano likvidacijo, čeprav bi ju morali v skladu s tedaj veljavno zakonodajo v stečaj?

–          Spoštovano nekdanjo predsednico vlade mag. Alenko Bratušek in nekdanjega ministra za finance Uroša Čuferja sprašujem, zakaj je šla vlada v spremembo zakona o bančništvu, kljub temu, da je imela pravna mnenja, da bi bila lahko razlastitev in brisanje podrejenih finančnih inštrumentov lahko protiustavno.

–          Spoštovano nekdanjo predsednico vlade mag. Alenko Bratušek in nekdanjega ministra za finance Uroša Čuferja sprašujem, zakaj je šla vlada v spremembo zakona o javnih financah in parlamentu tako odvzela možnost do odloča pri dokapitalizacijah bank?

–          Spoštovani guverner dr. Boštjan Jazbec sprašujem vas, ali se vam zdi izdaja odločb, kjer se sklicujete na dogodke, ki se bodo šele zgodili, ustaljena praksa na Banki Slovenije?

Davkoplačevalci, ki so prispevali svoj denar za stabilizacijo bančnega sistema, pa tudi tisti, ki so prek izbrisa delnic v bankah izgubili del premoženja, pričakujejo, da politika in vodstvo Banke Slovenije natančno pojasni proces sanacije bančnega sistema. Predlagamo, da Državni zbor RS ob koncu razprave sprejme tudi predlagana priporočila Banki Slovenije in Vladi republike Slovenije.

Če pozorno spremljate razprave v zvezi s sanacijo bančnega sistema ugotovite, da na račun parlamenta in poslancev padata dve nasprotujoči si obtožbi. Ena je, da mirno stojimo in gledamo, kako se banke po nepotrebnem mastijo z milijardami davkoplačevalskega denarja. Druga pa je, da z javnim pritiskom na guvernerja in Banko Slovenije zgolj pomagamo finančnim špekulantom in mrhovinarjem. Prav tako obstajata različni teoriji, komu se s sanacijo bančnega sistema pomaga. Ena je, da se s snacijo bančnega sistema rešuje padle tajkune, druga pa je, da se tajkunom končno jemlje tisto, kar ne bi smelo biti nikoli njihovo. Sam nisem na nobeni strani teorije zarote, želim pa izvedeti resnico, ki bo pomagala, da bi tovrstne stvari preprečili v prihodnje.

Želim si, da bi današnja razprava dala odgovore na številna vprašanja, ki burijo domišljijo ali pa upravičeno kažejo na stran poti sanacije bančnega sistema. Današnja razprava lahko poda odgovore tudi tistim, ki niso brali obsežnih poročil in ki nimajo časa, da bi se v te detajle poglabljali, vendar dan za dnem pridno delajo, plačujejo davke in tako pomagajo, da država živi naprej. Tem ljudem smo dolžni pojasnila.