Mesto si ne more privoščiti mrtvega teka

Morda se poraja dvom, presenečenje, začudenje ali pa pozitivno odobravanje? Morda večina prepušča odgovor času, ki bo pokazal ali je smer pravilna in rezultati doseženi? Morda se odgovor skriva v dejstvu, da za vsakim napredkom v družbi v ozadju stojijo smele odločitve? Govorim seveda o zadnjih aktualnih dogodkih v Mariboru, kjer smo se v vodstvu Mestnega odbora NSi odločili za vstop v koalicijo z aktualnim županom.

Odločitev je vedno plod tehtanja. A vendar se je odločitev na koncu prevesila v prid prevzema odgovornosti za naše mesto.

V času lokalnih volitev smo namreč poskušali pri oblikovanju našega programa slediti politiki ustvarjanja pogojev za razbremenitev in spodbude podjetništvu, oživitvi mestnega jedra ter nazadnje temu, da naj javne storitve služijo občanu za zmerno in predvidljivo ceno. Nismo obljubljali prevelikih in nerealnih projektov, temveč politiko majhnih, a zanesljivih korakov. Z ekipo smo pri pisanju programa imeli vedno v ozadju temeljno umeritev stranke na nacionalni ravni in njen program, s katerim je stranka nastopila na zadnjih volitvah v Državni zbor RS in je bil s strani strokovne javnosti pozitivno sprejet. Filozofijo razmišljanja in ustvarjanja pozitivnih pogojev ter razbremenitev za tiste, ki ustvarjajo smo želeli prenesti tudi na lokalni nivo in menim, da smo pri tem uspeli.

K pogajanjem z aktualno oblastjo in ostalimi povabljenimi strankami in listami v mestno koalicijo smo pristopili predvsem na programski ravni, brez predhodnih kadrovskih pogojevanj, ker to ni naš stil, to ni naš način delovanja in ker se zavedamo resnosti situacije v našem mestu.

Aktualni župan in stranke ter ostale liste, ki so bile s strani župana povabljene k pogajanjem za vstop v koalicijo so pri vsebinskem oblikovanju koalicijske pogodbe 2014-2018 sprejele naše programske usmeritve skoraj v celoti. Za vstop v koalicijo smo se odločili, ker je bil skoraj v celoti upoštevan naš program in ker med drugim menimo, da mesto potrebuje širok konsenz in odgovorno upravljanje. Nova Slovenija v Mariboru je po izstopu pogajanj s strani SMC (tik pred koncem pogajanj) postala jeziček na tehnici in bilo je vprašanje ali bo predvidena koalicija v Mestnem svetu sploh še imela večino ali ne? Zavedamo se, da bi lahko bile posledice odločanja brez koalicijske večine v Mestnem svetu pri pomembnih vprašanjih za Mesto Maribor zelo resne. Zato smo v našem Mestnem odboru NSi z glasovanjem ZA vstop v koalicijo dokazali, da vodimo odgovorno politiko in razumemo politiko kot delovanje za skupno dobro. V nasprotnem primeru bi lahko povzročili nestabilnost, za katero verjamem, da si je ne želi nihče izmed nas. Želimo prispevati za razvoj in ne proti razvoju. Želimo aktivno prispevati k napredku in ne k nazadovanju. Menim, da bo čas počasi odplavljal destruktivno politiko, omenjeno dejstvo se namreč jasno kaže v rezultatih zadnjih lokalnih volitev. Vse stranke in liste, katerih delovanje v Mestnem svetu je v preteklosti temeljilo na osnovi destruktivnosti in populizma, so na volitvah izgubile glasove volivcev in posledično število svetniških mest v Mestnem svetu. Iz omenjenega lahko zaključim, da se populizem in izstopanje na račun škodljivih odločitev na dolgi rok ne splača. Ljudje nam na volitvah in v vsakodnevnem pogovoru sporočajo, dajte se dogovoriti, v središče programa postavite človeka, občana.

Pri razvoju mesta se v takšni gospodarski situaciji ne moremo odločati ideološko. Mesto si ne more privoščiti mrtvega teka in posledično še več brezposelnih občanov in dodaten porast migracij zaradi iskanja dela čez mejo.

Če je bilo v letu 2007 iz Maribora v tujino odseljenih 1005 prebivalcev je ta številka za leto 2009 znašala že 1590 odseljenih prebivalcev v tujino (Vir: SURS, 2014). V tem podatku seveda niso upoštevani dnevni migranti, ki odhajajo dnevno na delo v tujino.

Če za osvetlitev k navedenim številkam dodamo še podatek števila delovnih migrantov, ki so leta 2000 delali zunaj občine prebivališča ugotovimo, da je bilo teh v Mariboru v letu 2000 16,7% (izmed vseh delovno aktivnih občanov), leta 2013 pa kar 26,8% (izmed vseh delovno aktivnih občanov) (Vir: SURS, 2014).

Brezposelnost v Podravski regiji je leta 2008 znašala 6,4%, leta 2013 pa kar 11,7%. Za razliko od Osrednjeslovenske regije, kjer je brezposelnost v letu 2008 znašala 3,3% v letu 2013 pa 8,2% (Vir: SURS, 2014).

Slovenija po padcu gradbenega sektorja ni več zanimiva niti za tujo delovno silo s slabše plačanimi delovnimi mesti. Ti zaposleni so v preteklosti izvajali številčna dela na naših gradbiščih. Tako je npr. bilo v letu 2008 iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo priseljenih 13016 oseb, v letu 2013 pa je bilo teh novo priseljenih oseb le 3859 (Vir: SURS, 2014). Zagotovo lahko te vzporednice prenesemo tudi na lokalni nivo, kjer je zagotovo velik delež večjih propadlih gradbenih podjetij na ozemlju Mestne občine Maribor povzročil stisko ljudi in nujnost iskanja zaposlitev (tudi za inženirski kader) čez mejo ali v drugi občini.

Iz omenjenega je moč sklepati, da je kriza v Mariboru večplastna in če jo komentiram samo iz stališča prihodkovne ravni na ravni občine ugotovimo, da je trend naraščanja prihodkovne nestabilnosti na račun zmanjševanja števila zaposlenih zaskrbljujoč. Podatki nam kažejo, da je bilo obdobje v času ob koncu konjukture in obdobje ob vstopu v čas recesije posebej boleče na področju delovnih mest in posledičnem ustvarjanju negotovosti.

V koalicijsko pogodbo smo v Mariboru zapisali, da je potrebno v mesto pripeljati tuje investicije in izpeljati vsaj en večji investicijski projekt. Trenutno so aktualni projekti: Logistični center Letališče Maribor, Data center in Črpalna hidroelektrarna Kozjak od katere si Maribor nadeja sodelovanje domačih podjetij in podizvajalcev pri izvedbi projekta. V Novi Sloveniji pa smo menili, da je poleg ključne investicije v Letališče Maribor nujna tudi ureditev Dravskega nabrežja, dodatne pripadajoče infrastrukture za potencialne turiste in predvsem usmerjenost k povečanju prihodkovne ravni občine.

Delovna mesta želimo ustvarjati tudi iz naslova spodbujanja in sofinanciranja samozaposlitev, spodbud socialnemu podjetništvu, vzpostavljanju Coworking Startup centra. Posebna pozornost je namenjena ciljni skupini mladih (dijaki, študentje), ki vidijo priložnost v podjetniški aktivaciji.

Skupen cilj je ustvariti 5000 novih delovnih mest do jeseni leta 2018. Župan s svojo ekipo je pri pogajanjih vztrajal, da se ta številka zapiše v koalicijsko pogodbo. Na ta račun je bilo nekaj neodobravanja v medijih, pomisleke smo imeli tudi mi sami, vendar pa je potrebno priznati, da je nujno potrebno (podobno kot pri poslovnem načrtu podjetij) zastaviti visoke in optimistične cilje, saj le tako lahko zasleduješ zavezo k trendu rasti.

V koaliciji bomo delovali konstruktivno, v kolikor se bodo izpolnjevale naše tri temeljne usmeritve, ki sem jih navedel v uvodu. Menim, da je potrebno zavzeti aktivno in optimistično pozicijo – seveda, v kolikor želimo kvaliteto bivanja v naši občini dvigniti na sprejemljivo raven.