Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim?

Predlog Zakona o dostojnem pokopu, ki ga je pripravila NSi, je bil glavni razlog za okroglo mizo z naslovom Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim?, ki so ga pod pokroviteljstvom radia Ognjišče organizirali Socialna akademija, Časnik ter civilno-družbena iniciativa Resnica in sočutje 1945-2015. Gostje okrogle mize so bili predsednica NSi Ljudmila Novak, ddr. Verena Perko, dr. Mitja Ferenc in Peter Sušnik.

Kot je uvodoma dejala predsednica NSi je bil glavni razlog za pripravo zakona v tem, da obstoječi Zakon o vojnih grobiščih področja prikritih grobišč ne ureja v zadostni meri in tako v praksi prihaja do številnih težav. To je potrdil tudi član Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Mitja Ferenc, ki se z iskanjem, evidentiranjem in urejanjem prikritih grobišč ukvarja že dolga leta.

Kot je dejal, je Zakon o vojnih grobiščih predstavlja izvor za številne nejasnosti, nedoslednosti in izgubljeno energijo pri evidentiranju grobišč. »Po sprejemu zakona leta 2003 v Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč nismo bili soočeni s tako množico prikritih grobišč, teh je okrog 600, večino izkušenj pa smo pridobili med letoma 2006 in 2008 – do odkritja Hude jame. To grobišče je bilo za politiko očitno prehud zalogaj in procesi so se ustavili,« je dejal dr. Ferenc.

dr. Mitja Ferenc: Šele ko bodo prikrita grobišča označena v naravi, bodo izenačena z drugimi grobišči in bo omogočeno njihovo urejanje in vzdrževanje.

V tem obdobju je Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč raziskala 152 grobišč, se lotila sondiranja, izkopov, prekopov, DNK analiz in vzpostavila metodologijo raziskovanja ter informacijski sistem. Dr. Ferenc pa pri tem opozarja, da ta metodologija nima pravne osnove, in zato jo poskušamo vključiti v predlog Zakona o dostojnem pokopu, ki bi tako omogočil njihovo delo in zavezal Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi delalo tisto, kar je po zakonu dolžno. »Šele ko bodo prikrita grobišča označena v naravi, bodo izenačena z drugimi grobišči in bo omogočeno njihovo urejanje in vzdrževanje,« je poudaril dr. Ferenc.

Ddr. Verena Perko predlog NSi podpira z vidika arheologije, ki bi omogočila znanstveno metodologijo, s katerimi pa bi prišli do rezultatov in tako vrnili grobišča v naš kolektivni spomin. »Zakon bi moral omogočiti, da se grobišča uredi, saj glede izkopa, hranjenja in ponovnega zakopa ni zdaj skoraj nič urejeno,« je dejala. Po njenih besedah lahko šele na podlagi analiz sledi vse ostalo delo in zahteve. Izpostavila je, da gre za madeže, ki se jih vsi narodi sramujejo in da so potrebni desetletni procesi ponavljanja in ozaveščanja, da se grozote sprejmejo kot del skupne narodne dediščine.

ddr. Verena Perko: Zakon bi moral omogočiti, da se grobišča uredi, saj glede izkopa, hranjenja in ponovnega zakopa ni zdaj skoraj nič urejeno

Edini, ki je izrazil zadržanost do predloga NSi, je bil predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik. Kot je dejal, je po 25 letih jasno, da slovenski narod nima volje urediti tega področja in zato je po njegovem mnenju najprej potrebno opraviti razpravo glede pripravljenosti države, da to področje uredi. Kot glavno dilemo je izpostavil strah, da bi z Zakonom o dostojnem pokopu na prelahek način zaprli to boleče poglavje slovenske zgodovine. Kot je dejal, je potrebno pred dostojnim pokopom žrtev vojnih in povojnih pobojev sprejeti deklaracijo, kjer bo ustrezno zapisano, da so povojni poboji posledica revolucionarnega komunističnega nasilja. Ljudmila Novak je na te dileme odgovorila, da bi o resoluciji lahko razmišljali ob večji politični enotnosti in da je v tem trenutku Zakon o dostojnem pokopu točka, na kateri bi lahko dosegli minimalni konsenz v državnem zboru.