NSi: Zahtevamo imena in priimke za vrtalce bančne luknje!

DZ je na svoji 4. redni seji opravil obravnavo priporočil v zvezi z aktivnostmi Banke Slovenije glede sanacije bančnega sistema. S priporočili želimo priti do celovitih informacij o nastanku kapitalskega primanjkljaja v bankah in o njegovi sanaciji. Poslanke in poslanci so sprejemu priporočil, ki jih predlagajo v SDS, napovedali podporo, o njih bodo glasovali v petek.

Današnja razprava o problematiki bančništva v Sloveniji je ena v nizu številnih razprav na to temo. Z eno razliko: predlog priporočil je bil na matičnem odboru sprejet. Torej z glasovi opozicijskih in koalicijskih članov odbora za finance in monetarno politiko. V NSi pričakujemo, da bo predlog doživel enako podporo tudi na seji Državnega zbora. Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati bo predlog Priporočil v zvezi z aktivnostmi Banke Slovenje glede sanacije bančnega sistema podprla.

Današnja razprava v Državnem zboru je bila usmerjena v ugotavljanje vzrokov za nastali kapitalskiprimanjkljaj dveh sistemskih bank v državni lasti – NLB in NKBM. Kot je že znano, obe banki lani jeseni nista prestali stresnih testov Evropske centralne banke (ECB). V primeru neugodnega scenarija konec leta 2016, bi obe banki lahko izkazovali kapitalski primanjkljaj v skupni višini 65 milijonov evrov. In to kljub temu, da sta bili obe banki relativno kratek čas pred opravljanjem stresnih testov očiščeni slabih terjatev in izdatno dokapitalizirani z davkoplačevalskim denarjem. Spomnimo, vlada Alenke Bratušek je konec leta 2013 dokapitalizirala NLB z 1,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, NKBM pa z 870 milijoni evrov.

V zvezi s tem se postavlja logično vprašanje vloge Banke Slovenije in njene učinkovitosti kot bančnega regulatorja. Predvsem to velja za pretekla obdobja intenzivnega kreditiranja. Po mnenju uglednih bančnih ekonomistov bi Banka Slovenija kot bančni regulator morala ukrepati tako, da bi dvignila kapitalske zahteve za obe banki. Tak ukrep bi deloval proticiklično. A tega ukrepa ni storila in soočili smo se z veliko bančno luknjo, ki smo jo morali pokriti z davkoplačevalskim denarjem.

Po ugotovljenih zadnjih rezultatih stresnih testov ECB je sedaj naloga Banke Slovenije, da temeljito pregleda in analizira vzroke za nastali kapitalski primanjkljaj. Njena naloga je tudi, da pregleda, kje je bil nadzor v poslovnih bankah pomanjkljiv, in kako v bodoče zagotoviti  učinkovito izvajanje njene regulatorne vloge. Poslanska skupina NSi tudi pričakuje, da bo lastnik slovenskih državnih bank odprl tudi vprašanje o odgovornosti nadzornih svetov in tedanjih uprav.

V NSi smo prepričani, da bi si prav to vprašanje zaslužilo poglobljeno razpravo v DZ.  Zagotovo bo k boljšemu nadzoru prispeval tudi enotni nadzor evropskih sistemskih bank, ki ga je ECB začela izvajati 4. novembra lani.

Privatizacijo bank je treba čimprej dokončati

Krščanski demokrati smo tudi prepričani, da je treba čimprej dokončati privatizacijo državnih bank oziroma poiskati odgovornega lastnika. To bo po prepričanju NSi tudi največje zagotovilo za učinkovito upravljanje bančnega sistema. Na ta način se bomo lahko izognili nadaljnjim bančnim luknjam in dodatnimi dokapitalizacijami.

V Poslanski skupini Nove Slovenije – krščanskih demokratov smo namreč prepričani, da nastala bančna luknja v Sloveniji ni toliko rezultat svetovne finančne krize oziroma je ta na njo vplivala v manjši meri, medtem ko se največji delež nastale škode skriva v nesposobnosti, nepravilnosti in  nezakonitosti dela v vodstvenih strukturah ter v koruptivnih in kriminalnih dejavnostih bančnih elit. Elit, ki obvladujejo bančni, gospodarski in politični prostor.

Minister za pravosodje, nekdanji predsednik KPK, Goran Klemenčič, je menil: “Odgovorne so sive eminence slovenskega bančnega sistema. Pri dosedanjih obravnavah problematike bančništva smo se seznanili s poročilom KPK, ki v svojem poročilu navaja,  da obstaja krog oseb, ki stalno krožijo znotraj bančnega sistema, enkrat so v vlogi nadzornika, drugič v vlogi upravljalca. Seveda za svoje delo in odločitve vsi ti pripadniki elit niso doslej nikoli odgovarjali, ne kazensko, ne materialno in tudi ne politično.”

SDT prelomilo obljubo

V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni nad počasnostjo dela organov pregona in sodnega sistema. Specializirano državno tožilsto (SDT) je obljubilo, da bo preiskava bančnega kriminala dokončana že do konca leta 2014. A se to ni zgodilo. Prav zaradi tovrstnih preiskav so bile SDT zagotovljene tudi izdatne kadrovske okrepitve. A pravih rezultatov na tem področju še vedno ni. Zaskrbljeni smo tudi nad počasnostjo dela SDT in sodišč na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora. Imamo zakonodajo, ki jo ne izvajamo, medtem pa poslušamo izgovore, da gre za nov zakon, da je potreben čas, da se institut uvede v sistem.

V NSi se sprašujemo, kako to, da v naši državi sodni  postopki trajajo leta in leta, medtem ko se v drugih državah ti postopki odvijajo bistveno hitreje in učinkoviteje. In kako lahko v drugih državah EU začnejo izvajati posamičen institut takoj, ki dokazano učinkuje že v prvem letu, pri nas pa po dveh letih praktično ni še nobenih rezultatov. Ali pač?