Nova Slovenija za ostrejše in s formulo določeno fiskalno pravilo

a današnji seji Državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o sprejemu izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Kot smo v NSi že večkrat poudarili, se zavzemamo za bolj strogo določitev zakonskih določil, ki bi preprečila morebitna izigravanja zakona. Stališče o omenjenem zakonu je danes podrobneje predstavil tudi Jožef Horvat.

Uvodoma je izpostavil Pogodbo o fiskalnem paktu, ki jo je ratificiral tudi slovenski Državni zbor in so jo voditelji 25-ih držav članic EU sprejeli 2. marca 2012. »Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra ter obenem s tem podpreti cilje za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije. Pogodba je začela veljati 1. januarja 2013. Temelj pogodbe pa je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj – to je primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije – na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe,« je dejal poslanec NSi in dodal:

»Na eni strani se zdi neverjetno, da se v tretjem tisočletju po Kristusu ukvarjamo z vprašanjem finančne discipline, ko pa so jo poznali in prakticirali že faraoni tri tisočletja pred Kristusom. Na drugi strani pa prav to kaže na pomembnost in nujnost upoštevanja finančne discipline v gospodinjskih in še bolj v državnih financah. Nova Slovenija – krščanski demokrati trdimo, da sta podjetnost in varčnost dva potrebna pogoja za razvoj družbe. Od tod izhaja, da imamo do državnih financ ostrejša stališča in zahteve.«

Jožef Horvat je pojasnil, da nas v NSi skrbi dolgoročna usoda Slovenije, zato želimo dobiti ustrezno zagotovilo za razdolžitev države v prihajajoči konjunkturi. »Omejevanje obsega javne porabe v času konjunkture bi preprečevalo tudi nevarnost nastajanja strukturnega primanjkljaja. V času velikega blagostanja se vse preveč rado zgodi, da se delijo politični »bonbončki«, še posebej pred volitvami, ki jih na dolgi rok družba ni sposobna plačevati – žal se ta nezmožnost plačevanja pokaže šele v recesiji,« je dejal in predlagal, da se v zakon zapiše t.i. Švicarsko formulo, ki je preizkušena in deluje.

V zaključku je poslanec NSi dejal, da je predlog vladnega predloga zakona zelo ohlapen, preštevilna področja pa prepušča presoji vsakokratne vlade – pa naj gre za ugotavljanje obstoja izjemnih okoliščin, ko je dopustno začasno odstopanje od fiskalnega pravila, pa vse do ukrepov, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev javnofinančnega ravnotežja. »Sprašujemo se, ali res lahko dobo dodatnega zadolževanja  podaljšujemo še nekaj let? Ali je zakon brez zavezujoče numerične formule za izračun maksimalne višine izdatkov pri pripravi vsakoletnega proračuna sploh kakšna resnična zavezujoča omejitev za vsakokratno vlado?  Po našem mnenju ne,« je dejal Horvat in napovedal pozorno spremljanje razprave o predlogu zakona, NSi pa bo končno odločitev sprejela do petka, ko bo na vrsti glasovanje v DZ.

Celotno stališče NSi si lahko preberete TUKAJ.