Iva Dimic: Sodniki bi se morali zavedati svoje odgovornosti

V nadaljevanju seje državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali tudi predlog priporočila v zvez s stanjem na področju zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodih postopkih. Kot je v stališču NSi poudarila Iva Dimic je sodna veja oblasti resda samostojna, a to ne odvezuje sodnikov kot nosilcev sodne oblasti »za pravilno, pravično in zakonito odločanje v vsakem posamičnem primeru.«
Celotno stališče Poslanske skupine Nove Slovenije, ki ga je predstavila Iva Dimic objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani!

Učinkovito in dovolj hitro delovanje pravosodja je eden bistvenih temeljev za delovanje gospodarstva, za zagotavljanje ustreznega poslovnega okolja. Na vseh slovenskih gospodarskih forumih tako podjetniki nekaj let zapovrstjo poudarjajo, da je prva zahteva, ki jo naslavljajo na predstavnike oblasti: zagotovite delovanje pravne države.

Zakaj to tako poudarjajo? Že nekaj let se soočamo s hudo plačilno nedisciplino v gospodarstvu in pri njegovi zajezitvi-lahko rečemo-nismo uspešni. Na strani zakonodaje je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov, da bi se stanje izboljšalo (če se spomnimo samo obveznih pobotov, izvršnice, možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine in še več drugih), vendar noben ukrep pravega učinka ni prinesel. Zakaj? Ker plačilno nedisciplino pravzaprav lahko učinkovito odpravijo samo sodišča, s hitrejšim reševanjem zadev, tako s področja izvršbe, gospodarskih sporov, insolvenčnih postopkov; pa tudi z učinkovitim pregonom gospodarskega kriminala.

Predstavniki pravosodja po drugi strani v svojih nastopi poudarjajo, da je pravosodje dovolj učinkovito, da se je stanje že izboljšalo, da se je skrajšal povprečen čas reševanja zadev na sodiščih, tudi pomembnejših zadev. Podatki iz poročila o delu sodišč za preteklo leto (2013) žal ne pritrjujejo tem zagotovilom. Iz statističnega dela tega letnega poročila je razvidno, da so slovenska sodišča v letu 2013 rešila kar 13 odstotkov pomembnejših zadev manj kot v letu 2012.

Z lani sprejetima novelama Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi so predsedniki sodišč, zlasti pa Vrhovno sodišče pridobilo bistveno večje pristojnosti na področju spremljanja dela sodišč in posameznih sodnikov ter tudi ukrepanja tam, kjer prihaja do zaostankov ali prepočasnega dela. Upamo samo, da bodo ti ukrepi prinesli kakšne konkretne učinke.

Nadalje se moram dotakniti problematike zaupanja v delovanje sodišč. Vrhovno sodišče je v nedavno opravljeni raziskavi o zadovoljstvu javnosti z delovanjem slovenskih sodišč samo ugotovilo izjemno nizko stopnjo zaupanja laične javnosti v sodišča. V sodišča zaupa samo tretjina laične javnosti, po nekaterih drugih podatkih pa je stopnja zaupanja še celo nižja. Posebej pa mora biti za sodišča zgovorna nizka stopnja zaupanja v delo sodišč s strani strokovne javnosti, med katere spadajo državni pravobranilci, državni tožilci in odvetniki. V delovanje sodišč zaupa namreč samo tretjina strokovne javnosti. Ti so tako rekoč vsakodnevni uporabniki storitev sodišč. In prav ta podatek jasno kaže, da na področju sodstva zares nekaj ni v redu.

Sodstvo je in mora biti samostojna in neodvisna veja oblasti. To pa ne pomeni, da je nedotakljiva in odvezana vsakršne odgovornosti za zakonito in učinkovito delo. Nasprotno. Zaradi tega statusa mora biti poudarjena in uveljavljena odgovornost vsakega posameznega sodnika kot nosilca sodne oblasti za pravilno, pravično in zakonito odločanje v vsakem posamičnem primeru. Za ugotavljanje in uveljavljanje te odgovornosti so, vsaj po zagotovilih bivšega pravosodnega ministra, sedaj v zakonodaji vzpostavljeni ustrezni mehanizmi. Na strani sodišč oziroma predstojnikov sodišč in drugih pravosodnih organov je odgovornost, da bodo te vzvode uporabljali. Le na ta način bo lahko prišlo do povrnitve zaupanja javnosti, laične in strokovne, v delovanje pravosodja.