Kot je v uvodni obrazložitvi seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejala poslanka NSi Iva Dimic, smo se krščanski demokrati za sklic te nujne seje odločili, ker se posledice poplav v Sloveniji odpravljajo prepočasi, preventivne akcije pa so žal prevečkrat prepuščene kar lokalnim skupnostim in prebivalcem samim.
»Nedavne poplave, ki so že drugič v tem letu hudo prizadele posamezna območja naše države, so povzročile veliko materialno škodo tako na stanovanjskih objektih, prometni in vodni infrastrukturi kot tudi na kmetijskih površinah. Izvzeta niso bila niti človeška življenja. Sanacija bo terjala visok davek: milijonske zneske in časovni odmik odprave vseh posledic. Pri tem lahko govorimo zgolj o najnujnejših ukrepih, o vzpostavitvi prejšnjega stanja, nikakor pa ne o sistemskem urejanju poplavne varnosti v Sloveniji, ki zahteva povsem drugačen odgovoren pristop,« je dejala Iva Dimic in dodala:
»Dejstvo je, da narava sama ne bo poskrbela za manjše tveganje oz. ogroženost. To bomo morali storiti sami, z odgovornim odnosom do svojih ravnanj. Vse napovedi namreč kažejo na to, da bodo posledice dosedanjega neukrepanja oz. zgolj iskanja delnih rešitev na tem področju, ob vsakem obilnejšem deževju, zahtevale večje reze v državni proračun in v proračune lokalnih skupnosti.«
Jernej Vrtovec: Potrebna je predvsem preventiva in ne kurativa
Poslanec in predsednik podmladka NSi Jernej Vrtovec je na seji izpostavil predvsem nelogičnost, ko denarja za urejanje vodotokov ni, denar za povračilo škode pa se v proračunu vseeno najde. »Če bi se postopoma začeli sistemsko ukvarjati z urejanjem stroškovnih posledic poplav s poudarkom na preventivi in ne kurativi, bi zdaj verjetno imeli bistveno manj težav s financiranjem sistema poplavne varnosti. Gledamo preveč kratkoročno,« je bil kritičen Vrtovec.
Na seji, ki so se je udeležili številni župani in druga strokovna javnost je Dimiceva v zaključku izrazila željo, da ključni akterji pri snovanju poplavne varnosti stopijo skupaj in s sistemskimi ukrepi in intenzivnejšim medsebojnim sodelovanjem prebivalcem naše države zagotovijo manj strahu pred vsakimi bolj obilnimi padavinami. Sprejeti pa so bili tudi sklepi, ki vlado zavezujejo, da državnemu zboru predloži informacijo o stanju protipoplavne varnosti v Sloveniji in načrtovanih protipoplavnih ukrepih v letu 2015. Prav tako pa mora vlada v najkrajšem možnem času javno objaviti zbirno poročilo o škodi v kmetijstvu zaradi poplav, ki so se zgodile leta 2014.