Ljudmila Novak: Ugotavljamo, da Erjavec že stiska Cerarja v kot

DELI:
1. 10. 2014, NSi

IMG_7841“Čudim se temu, da iz stranke SMC izstopajo strokovnjaki kot je gospod Dobovšek, medtem ko tisti z očitki, kot je na primer gospod Leben s spornim magisterijem, pa ostajajo. To je sicer interna zadeva stranke. A glede na to, da SMC postavlja vrednote na najvišje mesto in je na podlagi tega tudi zmagala na državnozborskih volitvah, državljanke in državljani pričakujejo, da bo v skladu z njimi tudi delovala. Stranka, ki je na novo nastala očitno še nima dovolj utrjenih temeljev,” je predsednica NSi Ljudmila Novak dejala na današnji novinarski konferenci o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji.

Predsednica NSi Novakova je tudi komentirala izjavo predsednika Desusa Karla Erjavca, ki je nedavno medijem v luči zadeve Leben dejal, da pričakuje ukrepanje SMC, sicer bo po njegovem moral ukrepati Desus. “Ugotavljamo, da Erjavec že stiska Cerarja v kot s kadrovskimi predlogi. Mislimo, da so očitki o njegovem kadrovanju na ministrstvu za zunanje zadeve šli preveč mimo. Zato smo prepričani, da ni najprimernejša oseba, ki bi SMC pozivala, naj naredi red pri svojih kadrih, saj tega ni bil sposoben narediti tudi sam.”

Dodala je še: “V NSi smo zaskrbljeni, ker se vladne stranke očitno ponovno ukvarjajo zgolj same s sabo, medtem ko ni videti, da bi se začeli učinkovito pripravljati na delo. V Novi Sloveniji pričakujemo, da vlada že pripravlja poleg rebalansa za letošnje leto tudi osnutek proračuna za leto 2015. Vemo, da se bliža datum 15. oktober, ko mora vlada osnutek proračuna za prihodnje leto poslati v Bruselj.”

 Matej Tonin: Brez reform se bomo zadušili

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa je ob tem poudaril, da so razmere v državi resne.“Reforme so tiste, ki bi jih morala vlada nemudoma udejaniti, saj je to edino, kar nas lahko v tem trenutku reši. Kot kažejo statistični podatki, se lahko zgodi, da bo naš javni dolg v tem letu prebil 30 milijard evrov. To je enormna številka. Stroški za obresti znašajo že več kot 1,2 milijarde evrov, in če tega trenda ne bomo zaustavili, se bomo zadušili,” ocenjuje Tonin in pojasnjuje: “Javni dolg povzroča enormne obresti, ki obremenjujejo proračun, saj zaradi visokih obresti zmanjkuje denarja za investicije v zdravstvo, šolstvo ali v ceste. Statistični in ekonomski podatki kažejo, da zadnjo gospodarsko rast poganjata predvsem izvoz in investicije v infrastrukturne objekte in ne ukrepi nove vlade. Če želimo te trende zadržati, moramo vse narediti, da bo izvoz še naprej pozitiven, in da bodo tudi investicije v infrastrukturne objekte pozitivne. Samo gospodarska rast bo dolgoročno zmanjšala zadolženost in zmanjševala primanjkljaj. Treba je vzpostaviti boljše poslovno okolje. V NSi to vidimo predvsem v reformi trga dela in v davčni reformi. Ti dve reformi mora vlada sprejeti čimprej, saj zgolj na takšen način lahko pomagamo slovenskim podjetnikom. Vlada naj vendarle začne resno delati na reformah. Naj upošteva, kar govori finančni minister in nekoliko manj posluša Karla Erjavca ali Dejana Židana.”

Vlada brez poguma, da bi denar dala občinam, ki imajo projekte že pripravljene

Tonin obenem še pravi, da so investicije v infrastruktrune objekte narasle zlasti zaradi iztekanja finančne perspektive črpanja evropskih sredstev za obdobje 2007 – 2013. “Po pravilih je treba vse infrastrukturne projekte končati do leta 2015. Če jih ne bomo dokončali, bomo morali ta denar vrniti. Zaradi tega v teh dneh in še zlasti pred lokalnimi volitvami številni župani hitijo z izgradnjo infrastrukturnih objektov kot so kanalizacija in vodovodi. Tragika je, da smo bili v začetku finančne perspektive slabi v črpanju evropskih sredstev. Odločbe za te projekte so se talale dobesedno na lepe oči, torej brez resne preveritve uspešnosti projekta. Vlada pa zdaj nima poguma, da bi županom, ki projektov ne bodo končali do leta 2015, vzela denar in ga namenila tistim projektom, ki imajo že vse pripravljeno za začetek gradnje, pri čemer gre za 11 projektov,” poudarja Tonin.

Jožef Horvat: Poročilo KPK o Bratuškovi bo treba obravnavati z vso resnostjo

Poslanec NSi in predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je v luči skorajšnjega zaslišanja slovenske kandidatke za evropsko komisarko Alenke Bratušek v Bruslju dejal: “Nam je vseeno, kdo je kandidat za evropskega komisarja iz Republike Slovenije, ampak upoštevan bi moral biti duh lizbonske pogodbe. Ta v 17. členu in sedmem odstavku pravi, da je treba upoštevati rezultat evropskih volitev. Na letošnjih evropskih volitvah je zmagala desnica. Kar pet od osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu je v skupini EPP. Obenem pa vemo, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskuje sporne postopke samokandidature Bratuškove. Včeraj naj bi Bratuškova vendarle končno dvignila pošto. Me prav zanima, kakšno poročilo bo objavil gospod Štefanec oziroma KPK. To poročilo bo treba obravnavati z vso resnostjo, saj vemo, da je leta 2012 zaradi nekega poročila KPK padla celo vlada. To govori tudi o teži poročil KPK.”

 Zakaj si slovenska kanidatka za evropsko komisarko ni pustila svetovati?

Horvat je tudi razočaran, ko bere v medijih, da je Bratuškova na obrazcu, s katerim se je gospa Alenka Bratušek v Bruslju pisno predstavila, zapisala v prevodu, da je bila tudi kuharica državnega proračuna znotraj ministrstva za finance. “Ne želim se iz tega norčevati, obžalujem pa, da Bratuškova okoli sebe na nabere kroga svetovalcev, ki dobro obvladajo angleški jezik.”

“Zaslišanja, ki jih bo opravila Bratuškova 6. oktobra so resna. Nobene primerjavi ni s temi zaslišanji z zaslišanji recimo kandidatov za ministra v državnem zboru. Na prvi pogled se sicer sliši zelo dobro, da bomo najbž imeli podpredsednico EK, ki bo odgovorna za koordinacijo na področju energetske unije. Na drugi strani pa je treba povedati, da je tovrstna funkcija komisarke takšna, da ne diktira evropske politike. Bratuškova ne bo imela generalnih direktoratov, ne bo pripravljala zakonodaje, ampak bo zgolj v funkciji koordiniranja na področju energetske unije. V NSi bomo budno spremljali aktivnosti vlade na področju Evropske unije,” je končal Horvat.

Tonski posnetek današnje novinarske konference: