Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU (OZEU) Jožef Horvat o imenovanju evropskega komisarja iz Slovenije v duhu Lizbonske pogodbe

Predsednik OZEU je uvodoma povedal, da se je na srečanju predsednikov Odborov za zadeve EU (COSAC) prejšnji teden, 17. in 18. julija 2014, v Rimu ponovno pokazalo, da Lizbonska pogodba deluje, da torej nacionalni parlamenti v ključnih zadevah EU zahtevajo večjo moč in da resnično nacionalni parlamenti skupaj z Evropskim parlamentom sestavljajo evropski parlamentarni sistem.

V nadaljevanju je Horvat orisal kronologijo aktivnosti Nove Slovenije in Odbora za zadeve EU v smislu nadgradnje postopkov za imenovanje kandidatov za funkcije v institucijah EU v duhu Lizbonske pogodbe. Posebej se je osredotočil na postopek imenovanja kandidata za člana Evropske komisije iz RS.

•    12. 3. 2014 Jožef Horvat, poslanec NSi, pri Raziskovalno-dokumentacijskem sektorju naroči raziskovalno nalogo z naslovom Imenovanje kandidatov za funkcije v institucijah EU. Naloga izdelana 14. 4. 2014. Ta raziskava navaja prakse imenovanj pred veljavnostjo Lizbonske pogodbe (1. 1. 2009).

Primer Avstrija: Avstrijski Zvezni ustavni zakon (Bundes-Verfassungsgesetz – B-VG) v členu 23.c določa pravila za imenovanje kandidatov za funkcionarje v institucije EU in navaja državne organe, ki pri tem sodelujejo. V tem členu je določeno, da je zvezna vlada pristojna za predlaganje avstrijskih kandidatov za člane Evropske komisije, Sodišča Evropske unije, Računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in upravnega odbora Evropske investicijske banke. Zvezna vlada se mora o predlogih za imenovanje avstrijskih predstavnikov v vse navedene organe – z izjemo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij – uskladiti z Glavnim odborom (Hauptausschuss) Državnega zbora (Nationalrat), ki je pristojen za zadeve EU. Pred predlaganjem vseh navedenih predstavnikov mora zvezna vlada Državnemu zboru in zveznemu predsedniku sporočiti imena predlaganih oseb.

Primer Hrvaška: Zakon o suradnji Hrvatskoga sabora i Vlade Republike Hrvatske u evropskim poslovima v 15. členu določa pristojnosti Odbora za zadeve EU. (Jutri bo v saboru zaslišanje kandidata za komisarja iz RH Nevena Mimice).

•    14. 5. 2014 PS NSi in PS SLS zahtevata nujno sejo OZEU s točko dnevnega reda: Imenovanje člana Evropske komisije iz Republike Slovenije.

•    16. 5. 2014 sklic 37. nujne seje OZEU z zahtevanim dnevnim redom.

•    29. 5. 2014 po prekinitvi 37. nujne seje OZEU predsednik OZEU Jožef Horvat pisal predsednici Vlade Alenki Bratušek in jo prosil, da Vlada seznani Državni zbor s pravnimi podlagami postopka (in o postopku samem) za imenovanje kandidata za komisarja iz RS. 

•    3. 6. 2014 predsednica Vlade odgovarja da, ”Slovenija sicer nima formalnega predpisa, ki bi opredeljeval očitno pravno podlago za imenovanje kandidata za evropskega komisarja oziroma komisarko. Postopek imenovanja člana/članice nove sestave Evropske komisije torej sledi uveljavljeni praksi, ki je od vstopa v EU nismo spreminjali.”

•    6. 6. 2014 nadaljevanje 37. nujne seje OZEU. Predlagani sklepi niso dobili podpore, saj jih je koalicija zavrnila.


PREDLOG POSTOPKA ZA IMENOVANJE KOMISARJA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE

Slovenija se nahaja v specifični situaciji. Imamo Vlado, ki opravlja zgolj tekoče posle in s tem dejstvom tudi opravičuje zaustavitev postopkov privatizacije. Obenem ista Vlada daje vtis, da se mudi z imenovanjem kandidata za komisarja iz RS in to želi narediti sama, morda še v tem tednu, čemur tudi nasprotuje najverjetnejši kandidat za mandatarja dr. Miro Cerar.

Zato Horvat predlaga, da Državni zbor na konstitutivni seji (predvidoma 1. 8. 2014) sprejme Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.
Tako kot na konstitutivni seji Državnega zbora 21. 12. 2011 se naj ustanovijo začasna delovna telesa: 
1.    Odbor za zadeve EU,
2.    Odbor za finance in monetarno politiko,
3.    Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter
4.    Skupni odbor.

Predsednica vlade Alenke Bratušek na razgovor o kandidatu za komisarja iz RS povabi na pogovor predstavnike NSi, SDS in SLS, ki so k zmagoviti politični skupini v Evropskem parlamentu na zadnjih volitvah v EP prispevali pet poslancev, in najverjetnejšega mandatarja dr. Mira Cerarja. Po uskladitvi imena za kandidata za komisarja iz RS Vlada pošlje predlog Odboru za zadeve EU, ki v prisotnosti kandidata opravi razpravo in sprejme svoje mnenje, ki ga posreduje Vladi.

Horvat je prepričan, da je takšen postopek z malo politične dobre volje možno izpeljati v prvi dekadi avgusta 2014. Obenem bi takšen postopek imenovanja kandidata za komisarja iz RS zadovoljeval minimalne demokratične standarde v duhu Lizbonske pogodbe.