PRI ČRPANJU EVROPSKIH SREDSTEV JE NEKAJ HUDO NAROBE

Nova Slovenija zahteva nujno sejo komisije za nadzor javnih financ zaradi skrb vzbujajočih kazalnikov črpanja evropskih sredstev. “Pri črpanju evropskih sredstev v Sloveniji je nekaj hudo narobe, kažejo zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije povsem na dnu lestvice. Slovenija je na zadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom (14,4 %) ter na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih (0,7 %),” je pojasnil poslanec NSi in predsednik KNJF Jernej Vrtovec.

V našem proračunu je 1,4 mrd € sredstev EU, realizacija pa je za 300 mio € nižja. Kje se je izgubil ta znesek?

Kazalniki so slabi ne le pri črpanju sredstev kohezijske politike, s katerimi se Slovenija razvija. Slovenija zaostaja tudi pri črpanju denarja na področju strukturnih in investicijskih skladov, zapleta pa se še pri izplačilih iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19.

“Želim si strokovne debate na seji, kajti v interesu vseh nas je, da počrpamo evropski denar, saj se Slovenija zaradi teh sredstev razvija, ljudje pa bolje živijo,” je bil jasen predsednik KNJF.

📍Podpredsednik NSi @JernejVrtovec: Slovenija je na dnu lestvice, če se pri črpanju sredstev EU primerjamo z drugimi članicami. Na medletni padec črpanja EU sredstev opozarja tudi UMAR. Vse to so razlogi za alarm, zato v NSi odgovorne pozivamo k pojasnilom in izboljšanju stanja.… pic.twitter.com/VlFbk9n3ja

— NSi (@NovaSlovenija) December 19, 2024

Hipokrizija vlade
“Prepričani smo, da poplave ne morejo biti izgovor za slabo črpanje sredstev EU. Če bi se vlada resno ukvarjala s posledicami poplav, bi bila morda zgrajena vsaj že kakšna hiša za prizadete v poplavah. Od uničujočih poplav je namreč minilo že skoraj leto in pol. Nekaterim je uspelo brez države in z donatorskimi sredstvi že priti do novega doma. Država pa lahko z vsem svojim aparatom in proračunskimi sredstvi prizadetim zaenkrat ponuja zgolj obljube,” je med drugim povedal Vrtovec.

Zapleta se torej tudi pri izplačilih iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča z dne 10. 12. 2024 bo Slovenija pri novem zahtevku za izplačilo zamujala ter zelo verjetno četrti slovenski zahtevek za izplačilo iz tega mehanizma podala šele pred ali pa celo po poletju leta 2025. Razlog je seveda zamujanje z določenimi reformami. Minister za finance je izpostavil odlašanje s pokojninsko reformo, priznal pa je tudi težave na področju naložb ter pri tem izpostavil naložbe v zdravstvene projekte ter projekte, vezane na zeleni prehod, energetsko učinkovitost in prenovo stavb.

Ogromno evropskega denarja vlagamo v zeleni prehod, je poudaril Vrtovec in vladno ravnanje označil za hipkrizijo: “Vlada istočasno financira zeleni prehod ter spodbuja k vlaganju v sončne elektrarne in toplotne črpalke, na drugi strani pa uvaja višje omrežnine, ki najbolj tepejo prav tiste, ki so izbrali okolju prijaznejšo oskrbo z energijo.”

Poziv k ukrepanju
Podatki o uspešnosti vlade pri črpanju sredstev EU se skladajo z nedavno objavljeno lestvico svetovne konkurenčnosti v poročilu švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2024. Izgubili smo štiri mesta in padli na 46. mesto med 67 državami. Med najbolj poraznimi kriteriji je vladna učinkovitost. Slovenija je najslabše ocenjena, ko gre za stabilno in predvidljivo politiko, učinkovit pravni red, usposobljeno vlado in konkurenčno davčno ureditev.

“Vlada trdi, da dela dobro. Mnogi o tem dvomimo, kar med drugim utemeljujejo tudi podatki o stanju črpanja sredstev EU, ki od odgovornih terjajo pojasnila. Ker gre za vprašanja, od katerih je močno odvisno stanje slovenskih javnih blagajn, obstaja javni interes, da pristojni z odgovori seznanijo komisijo za nadzor javnih financ ter vso zainteresirano javnost,” je bil jasen predsednik KNJF.

Komisija bo vlado pozvala, naj:

• ji v 15 dneh posreduje analizo vzrokov za zaostanek Slovenije pri črpanju sredstev iz EU ter načrt za zmanjšanje tega zaostanka,
• okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka za povprečjem EU pri črpanju sredstev iz EU.
• pospeši izvedbo reform, ki so nujne za doseganje zastavljenih mejnikov in ciljev ter pogoj za izplačila iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Besedilo sklica nujne seje je dostopno TUKAJ.

Posnetek novinarske konference je dostopen TUKAJ.