JERNEJ VRTOVEC ZA REPORTER: ZAPOSLENE VSE BOLJ BREMENI VISOKA PORABA DRŽAVE

Kaj najbolj tepe Golobovo vlado?

(premislek)

Neizkušenost?

Niti ne. Najbolj so jim škodila visoka pričakovanja. Ustvarili so jih kar sami, volivcem so natrosili toliko obljub, ki jih ni mogoče prešteti; pompozno so najavili veliko reform – nekatere od njih so tudi potrebne – zelo malo ali skoraj nič od vsega tega pa so izpeljali. Tepejo jih prelomljene besede. No, izjema so višji davki, Golobova vlada se tega žal drži. Tepe jih tudi nespoštovanje demokratičnih standardov, krši se ustava, poslovnik državnega zbora, ignoriranje (nadzornih) institucij države …

Dovolj izkušenj so si v dveh letih nabrali, da so vas kot opozicijo ustavili s poslovniškimi triki.

Nikakor ne gre le za trike! Opozicijo blokirajo s kršenjem poslovniških določil pa tudi z znašanjem nad nadzornimi, demokratičnimi institucijami pravne države. Do te mere so uzurpirali zakonodajni proces, da poslovnik državnega zbora pod Svobodo ne velja več. Omenili ste neizkušenost. Pa saj je Robert Golob kar izkušen politik; bil je državni sekretar v Drnovškovi vladi, podpredsednik Jankovićeve Pozitivne Slovenije in podpredsednik Zavezništva Alenke Bratušek.

Ste tako dobri ali slabi, da vam s sej beže ministri?

Ljudje naj si mnenje ustvarijo sami, ne bi rad sam sebe ocenjeval, čeprav mi je samorefleksija blizu. Moja, po moji oceni upravičena želja je, da ministri pridejo na sejo komisije za nadzor javnih financ in da odgovarjajo na vprašanja poslancev. Konec koncev so bili na položaj izvoljeni v parlamentu z glasovi poslancev in so zato dolžni odgovarjati na naša vprašanja. Se pa žal vse bolj potrjuje, da imamo ministre, ki niti približno niso kos svojim nalogam in prisegi ob izvolitvi: ne odgovarjajo pred pristojnimi institucijami in tudi pred našo parlamentarno komisijo ne.

Ministrice se tudi pojavijo, ko komisija za nadzor javnih financ ni sklepčna?

Tista seja je bila sklepčna, žal pa SDS vanjo še vedno ni imenovala svojih članov, da bi imela opozicija večino, kot to veleva poslovnik. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je tisti petek že tretjič zapored opravičila odsotnost. Ker so jo očitno vnaprej napačno informirali, da seja, ki sem jo sklical, ne bo sklepčna, pa se je pojavila pri vratih češ, kaj se toliko pritožujete, saj sem vendar tu na voljo. Če bi imela čisto in mirno vest, bi verjetno odgovarjala na vprašanja, ki jih imamo v komisiji glede nakupa 13.000 računalnikov in glede ugotovitev revizijskega poročila računskega sodišča. Gre za očiten simptom tega, da se ministri Golobove vlade požvižgajo na nadzorne institucije pravne države, kar velja tako za ministrico Stojmenovo Duh kot tudi ministrico Asto Vrečko.

Ste v pogostih stikih s kabinetom ministrice za digitalno preobrazbo, da bi le našli čas, ko nima t. i. neodložljivih obveznosti?

Ne, seje se skličejo, terminov z vabljenimi posebej ne usklajujemo. Če se kdo, tudi minister ali ministrica, opraviči, mu damo drugo priložnost. Ministrici Stojmenovi Duh smo dali še tretjo. Spet se je opravičila zaradi neodložljivih obveznosti, potem pa smo jo kot rečeno tik pred začetkom seje videli v državnem zboru. Obžalujem, da se zatekajo k takšnim izmikanjem pred odgovornostjo. Upam, da to obžaluje še kdor drug in ne le mi v opoziciji. V preteklosti se je moral že marsikateri minister posloviti oziroma odstopiti zaradi negativnega poročila računskega sodišča, pod to vlado pa ni niti toliko spoštovanja demokratične kulture, da bi se bili pripravljeni zagovarjati pred pristojnim nadzornim telesom državnega zbora. Zame je to nesprejemljivo in kaže kako nizko smo padli s to vlado.

Prejšnji teden vam je ubežala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Brez pozdrava, kot razberem iz stenograma?

Poslušala je mojo obrazložitev revizijskega poročila glede izplačila nagrade Svetlani Makarovič, se takoj prijavila k besedi in razlagala, zakaj naj bi bili v zmoti, ker naj bi s svojim ravnanjem ne kršila zakonodaje. A še preden bi predstavnica računskega sodišča in vrhovna državna revizorka, povedala, da pri izplačilu nagrade nista bila spoštovana obligacijski zakonik in zakon o financah, je ministrica Asta Vrečko pobrala svoje stvari in preprosto odkorakala

Ni se želela, oziroma ustrezneje rečeno, ni se upala soočiti z mnenjem nadzorne institucije in vprašanji poslancev. Če bi imela čiste račune, bi jih pred nami in javnostjo verjetno z veseljem polagala, tako pa dala rep med noge in v resnici s seje pobegnila.

Ravnanji teh dveh ministrice je kot rečeno simptom delovanja Golobove vlade, ki tako dela že od vsega začetka. Spomnite se samo Golobovega poseganja v Policijo, na kar sta opozorila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Zgodbi do danes nismo prišli do dna. Predsednik vlade se je izognil vsem vabilom na zaslišanje oz. pojasnitev situacije. Skratka, dogajajo se hude kršitve, a za to nihče ne odgovarja.

Ni kazni?

Zaenkrat omenjeni ministrici kaznuje le javno mnenje, a tu največjo krivdo nosi predsednik vlade, ki bi moral ob vseh kršitvah predpisov in neprimernem vedenju ministrici že zdavnaj odsloviti.

Ostaniva še na seji, na kateri ste obravnavali revizijsko poročilo izplačila nagrade Svetlani Makarovič. Poslanec Levice Milan Jakopovič vam je v napovedi obstrukcije očital, da monopolizirate komisijo za nadzor javnih financ in sejo zlorabljate za obračunavanje z vrhunsko kulturno ustvarjalko, katere delo poznajo vse generacije Slovenk in Slovencev. Pesnico ste dali na sramotilni steber.

Sejo je obstruirala celotna koalicija, ne le Levica. Do ustvarjanja Svetlane Makarovič se v Državnem zboru ne opredeljujemo, zanima nas le, ali je bil ob izplačilu nagrade oškodovan proračun. Ministrica Vrečko je pred pol leta zagotavljala, da je bilo vse zakonito, v komisiji pa smo predlagali, da računsko sodišče opravi revizijo. Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da je bil proračun z izplačilom brez zakonske osnove oškodovan za 8000 evrov.

So se tudi v Levici strinjali, da se opravi revizija?

Na vprašanja, ki jih odpira poročilo Računskega sodišča, bi morala ministrica Vrečko odgovarjati ne glede na mnenje Levice, pa tega poguma ni zmogla. Bralke in bralci Reporterja si lahko ustvarijo mnenje, kdo ima tu prav. Poudarjam, ne ukvarjamo se z umetniškimi deli Svetlane Makarovič, temveč z zakonitostjo izplačila nagrade; vsak minister odgovarja za svoja dejanja. Sramotno je, če ne.

Nekje ste dejali, da je državni zbor okupiran. Kako ga osvoboditi?

Uzurpacije takšnih razsežnosti državni zbor še ni doživel. Rešitev so predvsem predčasne volitve, do katerih pa, verjamem, še ne bo prišlo. Nekako je treba vendar ustaviti to, da se posamezni ljudje bodisi v vladi bodisi v državnem zboru na vodilnih položajih obnašajo tako oholo in nespoštljivo do pravil, ki veljajo v naši državi in nadzorstvenih ustanov. To velja tudi za predsednico državnega zbora, ki si je dovolila, da kljub zahtevi več kot tretjine poslancev ni želela sklicati izredne seje državnega zbora. Nikjer v poslovniku namreč ne piše, da je mnenje zakonodajne pravne službe državnega zbora pogoj za sklic seje. Povsem samovoljno predsednica parlamenta in koalicija kršita vrsto demokratičnih pravil, edini pravi odgovor pa kot rečeno vidim v tem, da se ljudi, ki zasedajo te oblastne položaje, zamenja. Naj bodo tam politiki, ki bodo te pristojne institucije – morale bi biti robustne, neodvisne – spoštovali!

Zadnjič ste vložili kar kazensko ovadbo zoper predsednico državnega zbora. Ni drugih poti?

Žal ne, morda bi se lahko obrnili na upravno sodišče … Čas je že, da tudi kakšna druga inštitucija zunaj meja države pogleda na početje slovenske vlade in vodstva državnega zbora pri tem, ko ovirajo demokratični proces, zavirajo sklicevanje sej, ustanovitve preiskovalnih komisij in drugih zahtev opozicije. Ljudje, ki ta trenutek državi in njenim prebivalkam in prebivalcem krojijo usodo se žalibog vedejo povsem neodgovorno.

Boste to početje internacionalizirali?

Smo ga že, vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je namreč pisal pismo predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola in jo prosil, da Evropski parlament v Slovenijo pošlje misijo za ugotavljanje dejstev in tako pomaga v Sloveniji zagotoviti spoštovanje temeljnih državljanskih in političnih pravic. Najbrž se še spomnite, da je pred tremi leti v Sloveniji že bila delegacija Evropskega parlamenta in preučevala spoštovanje vrednot EU, dogajanje na področju pravne države, svobode medijev, boja proti korupciji … Tu ne gre za nobeno špecanje, radi bi le zavarovali pomembne institute pravne države.

Pred poletjem ste s poslanci SDS zahtevali sklic izredne seje, na kateri bi potrdili ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju družbe Gen-I in z njim povezanih podjetij ter stranko Gibanje Svoboda. Podpise poslancem SDS ste odrekli, jih pogojevali s popolnitvijo komisij, ki sta opozicijsko orodje nadzora nad vlado. Zakaj ste vendarle odločili podpreti ustanovitev komisije?

Sodu je izbilo dno ravnanje Gibanja Svobode in drugih dveh vladnih strank, ko so na zahteve Državnega sveta, da se ustanovi preiskovalno komisijo, le-to uzurpirali tako, da jo vodi poslanec Gibanja Svobode, ki je bil pred tem zaposlen v slovenski energetiki. V štirih mesecih sta bili v državnem zboru sklicani le dve seji te komisije. To, da so na čelo komisije imenovali Tomaža Laha, ki ima zagotovo interes, da ta preiskava sploh ne bi bila uvedena, je neetična poteza, gre za norčevanje iz Državnega zbora. Da se zavaruje institut parlamentarne preiskovalne komisije, smo se v Novi Sloveniji zato odločili, da SDS-u prispevamo podpise. Komisijo mora voditi tisti, ki v energetiko ni vpleten in ima interes, da se morebitne nepravilnosti in kazniva dejanja najde in razkrije.

Po pisanju današnjega Dela bo znani odvetnik Blaž Kovačič Mlinar svetoval predsedniku komisije poslancu Svobode Tomažu Lahu.

Kot sem razumel, bo njegova pravna skrb to, da tretjinska volja članov preiskovane komisije glede preiskovalnih dejanj ne bi bila upoštevana. Iščejo se res vsi obvodi, da do določenih preiskovalnih dejanj ne bi prišlo. Če bo vse pravno držalo, s tem nimam težav, močno pa dvomim, da lahko nekdo učinkovito preiskuje svojega predsednika stranke in lastno stranko.

Morda bi pomagala ostrejši odziv javnosti. So mediji dovolj občutljivi na takšno ignorantsko obnašanje ministrov pa tudi vladnih parlamentarcev?

Vrsto let sem bil tiskovni predstavnik naše stranke, dobro sem sodeloval z mediji, do katerih imam posebno afiniteto. Nad njimi se tudi tokrat ne bi pritoževal. Lahko pa rečem, da javnost že dlje časa signalizira nejevoljo zaradi načina vladanja ekipe pod vodstvom Roberta Goloba – danes je javnomnenjska podpora vladi pri 30 odstotkih. Če kdo, so mediji tisti prvi, ki so kritični do oblasti in ta vlada počne reči, ki jih mediji ne morejo spregledati.

Politolog na FDV Marinko Banjac v Večeru pravi, da ministrici Vrečko in Stojmenova Duh ne delata medvedje usluge le sebe temveč celotni vladi.

Delim to mnenje. Obe bi morali prevzeti odgovornost in odstopiti. Če sami zato nista dovzetni, je tu predsednik vlade, ki bi moral ukrepati in zavarovati ugled vlade kot institucije. Kot kaže, pa mu zdaj v drugem delu mandata manjka poguma, da bi presekal ta gordijski vozel.

Vtis imam, da minister za finance Klemen Boštjančič kar pogosto prihaja v državni zbor in ne beži pred poslanci in mediji.

Pohvalno, da goji drugačen način delovanja. Kot minister sem tudi sam hodil na seje komisije za nadzor javnih financ. Lahko bi se skril in pošiljal državna sekretarja. A prav je, da na vprašanja poslancev odgovarja minister. S tem pokažemo spoštovanje do državnega zbora in pristojnih nadzornih komisij.

V kakšnem stanju so sicer javne finance nad katerimi bedite?

Žal v vse slabšem. Javni primanjkljaj se poglablja. Leta 2019, pred epidemijo koronavirusa, smo imeli okoli 10 milijardni proračun, danes pa ta znaša že okoli 17 milijard. Potrošnja države je vse večja, svoje je seveda naredila inflacija. Vprašati se moramo, koliko časa bo gospodarstvo še zmoglo financirati takšno porabo države. Razumem, zgodile so se poplave, a če pogledate, koliko smo investirali za odpravo posledic in za koliko se je povečal primanjkljaj, je razlika odločno prevelika. Ne nazadnje, občutijo jo tudi ljudje, poplavljenci še niso dobili nadomestnih hiš in tudi odškodnin še ne vsi. Sanirana je državna infrastruktura, kar je pohvalno, a dela je še veliko.

Obeti niso spodbudni. Gospodarstva v naši okolici se ohlajajo, Nemčija je dejansko že v tehnični recesiji, avtomobilska industrija napoveduje odpuščanja. Slovensko gospodarstvo, posebej še industrija je že pred novimi velikimi preizkušnjami. Takšnega primanjkljaja, potrošnje ob zdajšnji kondiciji, ki jo premoremo, država ne bo zmogla. Gospodarstvo je preobremenjeno, davki in prispevki na plače zaposlenih so preveliki. Kot sem dejal na začetku pogovora, žal so višji davki edina obljuba, katere se je predsednik vlade držal.

Spremljate sklepna pogajanja s sindikati javnega sektorja? Koliko bo to prizadelo javne finance?

Spremljamo in čakamo na končne rezultate. Zaradi parcialnih rešitev znotraj javnega sektorja se bo slejkoprej zgodil celoten kolaps javnega sektorja.

Parcialnih? Mar niso vsi sindikati za pogajalsko mizo.

Zdravniki ne. Parcialnih v smislu, da smo najprej reševali plače zdravnikov, medicinskih sester, nato sodnikov … Kot slišim, bo plačna reforma, ko bo zaključena, terjala okoli milijarde in pol evrov. Zahtevali bomo izračune, na kakšen način bo država lahko poravnala te nove finančne obveznosti. Upam, da ne na račun obremenitve ljudi in gospodarstva. Vedno ko nekomu kaj daš, moraš vedeti, kje in komu boš vzel. Druga možnost, ki je seveda neprimerno boljša, a tudi težja, pa je dvigniti produktivnost dela. Tu moram izpostaviti še eno ponesrečeno obljubo predsednika vlade, in sicer, da se bo dodana vrednost na zaposlenega dvignila na 90.000 evrov.

Napovedal je dva mandata, to je do leta 2030.

Že, že, a odkar je predsednik vlade, je zrasla odločno premalo, da bi lahko ujel svojo napoved. Drži, dvigniti moramo dodano vrednost na zaposlenega in rešiti sistemske težave, ki jih imamo zaradi obremenitve plač. Dvigniti jih moramo za vse, ne le za javne uslužbence. V NSi smo že pred leti predlagali in uveljavili spremembe zakona o dohodnini, s katerimi bi vsi imeli večje neto plače, na račun tega, da bi država pobrala manj. Ker bi ljudje več trošili, bi se krog zavrtel in bi država nazadnje zbrala več tudi zase.

Je ta pozitivna logika delovala?

Je, pokazala je odlične rezultate že prvem letu veljavnosti zakona. Žal je Golobova vlada med drugim odpravila tudi postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter ukinila nekatere razbremenitve.

S funkcije predsednika komisije za nadzor javnih financ se zaradi boljših odnosov s SDS ne mislite posloviti?

S tem se že dolgo ne obremenjujemo. Moja skrb in dolžnost je učinkovito izvajati nadzor nad porabo javnega denarja. Že 32 nujnih sej poleg 19 rednih je v tem mandatu za nami. Za nekatere ministre in ministrice smo v komisiji očitno strah in trepet – z nami se niso pripravljeni soočiti.

Ni ta ostrina od takrat, ko so se vladajoči odločili, da vašega člana Valentina Hajdinjaka odstavijo z vrha Darsa?

Da so se vladni ljudje v Slovenskem državnem holdingu odločili zamenjati Valentina Hajdinjaka ne igra nobene vloge. Že pred tem smo bila ostra opozicija, enako kot zdaj. So pa v zadnjem času v vladi in okoli nje vsem na očeh eskalirale nepravilnosti glede porabe javnega denarja. Nanje smo se primorani odzvati tudi mi in od ministrov zahtevati odgovore.

Pred dobrim letom ste dejali, da se mora celotna desna sredina pogovoriti, kako na naslednjih volitvah zmagati in sestaviti vlado. Ti pogovori potekajo?

Še vedno sem prepričan, da bo morala celotna desna sredina – ne le NSi in SDS – narediti še kaj več, da v državnem zboru lahko osvojimo 46 mandatov. Če bomo počeli iste stvari, mislim na vse nas, kot smo jih že v preteklosti, bomo tudi na prihodnjih volitvah – te bodo redne, v predčasne volitve kot rečeno ne verjamem – dosegli enake rezultate. Moramo sprostiti določene vzvode, da bi lahko desna sredina pridobila to želeno večino volivcev in normalizirala stanje v državi. Prepričan sem, da je imamo na slovenski desnici kar nekaj odličnih ljudi, ki lahko pomembno prispevajo k skupni zmagi desne opcije.

Ostaneva pri pogovorih na desni sredini. Negotovosti je več in ne manj. Denimo glede prihodnosti in vodenja SLS.

Sem za pogovore, a v druge stranke se ne vtikam, svoje dileme in težave naj razrešijo same.  V enem delu desne sredine se bo treba pogovoriti o t. i. političnem produktu, bodisi predkoalicijskem sodelovanju ali v kakšni drugi obliki povezovanja. S tem bi stranke, ki delimo iste vrednote, že vnaprej pokazale, kakšna bi bila vladajoča koalicija po volitvah. Takšen politični produkt je ena izmed idej, o tem sem govoril že v začetku tega mandata. Če želi desna sredina zmagati, se morajo tudi stranke in novi igralci med seboj pogovarjati. To seveda velja tudi za Slovensko ljudsko stranko, ki ste jo omenili. Odprti smo za pogovor z njo glede kakršnekoli oblike sodelovanja. Enako tudi z drugimi, ki prihajajo, z Anžetom Logarjem, denimo, ali z Vladimirjem Prebiličem.

Prihaja čas za uresničitev želje Ivana Omana o enotnih krščanskih demokratih? Tu nekje nekateri omenjajo Petra Gregorčiča.

Združevanje SLS in SKD, ki sta bili sorodni stranki, se je enkrat že ponesrečilo in številnim pustilo grenak priokus. Zato sem do kakršnegakoli hitrega in prisilnega združevanja političnih strank previden in zadržan.

Za zdaj še poslanec SDS Anže Logar naj bi jeseni ustanovil stranko. Kaj pravi?

Kar pogostokrat se pomenkujeva, pa ne le o politiki, temveč tudi o drugih stvareh, ki naju zanimajo. Njegova Platforma sodelovanja, če bo seveda postala tudi stranka, bi morda lahko bila tisti potreben dodatek za zmago desne opcije, ki sem jo malo prej omenil.

Pa bo res ustanovil svojo stranko, kot napoveduje še vedno njegov predsednik Janez Janša?

Ta premislek in odločitev kako in kdaj prepuščam njemu in njegovi ekipi. Želim mu vso srečo – pa ne le v politiki. Je človek, s katerim bi se dalo sodelovati in marsikaj doseči.

Berem zapis v Mladini, da je vaš predsednik v pogovoru z opozicijo pridno sedel v senci Janeza Janša. Tako vas vidijo …

Oziroma tako nas hočejo videti s skrajno levega pola. Pogovor sem si seveda ogledal in mislim prav nasprotno. Matej Tonin je nastopil argumentirano, z veliko svežine in razumevanja situacije, v kateri se je znašla Slovenija. Dobro mu je uspelo predstaviti pogled stranke na to, kako bi bilo treba zapeljati nujne reforme, zdravstveno denimo.

Skratka, pogrešate ga v državnem zboru.

Kljub temu, da je pogosto v Bruslju in Strasburgu smo še vedno uigrana ekipa, ki skupaj deluje že več kot poldrugo desetletje – vse od časov, ko smo se z Ljudmilo Novak uspeli vrniti v parlament. Za stranko je dobro, da na prihajajočem kongresu še enkrat kandidira za predsednika.

Predsedujete svetu stranke. Dokler se on še naprej poteguje za predsednika NSi, vi o čem takem ne razmišljate?

Na tokratnem kongresu podpiram kandidaturo Mateja Tonina. Za stranko je to dobra opcija – pa tudi za kondicijo celotne desne sredine, o kateri sem govoril. Glede moje nadaljnje politične kariere pa seveda velja tisto znano reklo – nikoli ne reci nikoli.

Na oktobrskem kongresu v Škofji Loki bo brez protikandidata?

Smo ekipa, ki se med sabo odprto pogovarja. Kongres je najvišji organ stranke, demokratični postopki potekajo, kandidature se lahko vlagajo in morda se bo pojavil tudi kakšen drug kandidat, pa zanj še ne vem. Lahko pa rečem, da kandidaturo Mateja Tonina podpira tudi poslanska skupina in v tem smislu gremo naprej v priprave na volitve leta 2026!

❓Koliko časa bo gospodarstvo še lahko podpiralo takšno porabo države?
🧯@jernejvrtovec v intervjuju za @RevijaReporter o napačni gospodarski politiki Golobove vlade.

Več: https://t.co/aAGGeXhuwZ pic.twitter.com/xd4W8aYjAa

— NSi (@NovaSlovenija) October 1, 2024