MATEJ TONIN V INTERVJUJU ZA DELO: ŽELIM SI BOLJ SPROŠČENE, VARNE, INOVATIVNE IN USPEŠNE SLOVENIJE

Ali imate tremo pred spremembo političnega prostora oziroma platforme, na kateri boste delovali? Tu ste predsednik parlamentarne stranke, v Bruslju pa boste eden od 720 poslancev.

Nimam. Po trinajstih letih slovenskega parlamenta se prihodnjega izziva veselim. Tudi mene je zanimalo, kako lahko prideš do izraza v tako veliki skupini, kot je 720-članski parlament. Že naša poslanska skupina evropskih krščanskih demokratov je velika za dva celotna slovenska parlamenta. Gre za drugačne dimenzije, in če kaj, potem sem se v tem kratkem času že naučil, da moram biti osredotočen na bistvo. Tu ni dolgih razprav, tako kot v državnem zboru. V evropskem parlamentu se namreč čas, ki ga imaš za razpravo meri v minutah. Veliko stvari se uredi na hodnikih. Ko tak način delovanja obvladaš, se nimaš česa bati.

Kakšne bodo vaše prioritete v tem mandatu?

Osredotočil se bom na dve temi, ki sta zelo pomembni ne samo zame in Slovenijo, ampak za celotno EU. To sta zeleni prehod in upravljanje migracij. Že v kampanji sem povedal, da moramo zeleni prehod izvesti pametno. S tem bomo naredili resnično spremembo za planet in tudi za naše življenje. Prepričan sem, da zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov lahko dosežemo tako, da bomo kot civilizacija preživeli in pri tem ne bomo potopili sami sebe in evropskega gospodarstva.

Se vam zeleni prehod, kot ga je komisija Ursule von der Leyen vodila, ne zdi prava pot?

Ne. Prejšnja komisija Ursule von der Leyen je bila precej drugačna, kot bo prihodnja. V pretekli komisiji je bilo zgolj pet evropskih krščanskih demokratov. Glede na razmerje političnih sil v Evropi računam, da bi v komisiji lahko sedelo 12 komisarjev iz vrst krščanskih demokratov. Sestava prejšnje komisije je bila precej bolj nagnjena v levo, kar je vplivalo tudi na politike. Kar zadeva zeleni prehod so bile te aktivistične, žal nerealistične, in mislim, da je komisar Timmermans iz vrst socialistov naredil veliko škodo. Pomembnejše so bile parole kot dejanski podatki in realizacija. Ključni cilj zelenega prehoda naj bi bilo zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, ki prispevajo h globalnemu segrevanju. Ampak če pogledate rezultate držav, ki so vlagale na stotine milijard evrov v obnovljive vire energije v zadnjih desetih letih, konkreten primer je Nemčija, izpustov ogljikovega dioksida na proizvedeno enoto električne energije žal niso bistveno zmanjšale. Od teh parol in aktivizma je treba preiti k tehnologijam, ki bodo imele realne učinke na znižanje izpustov CO₂. Tu vidim uvajanje jedrske tehnologije kot ključni prispevek k zmanjšanju izpustov.

Vesel sem, da je predsednica komisije v svoji predstavitvi v evropskem parlamentu jasno nakazala, da je zelenemu prehodu treba dodati še čisti industrijski dogovor, da bomo zeleni prehod izvedli tako, da bo evropsko gospodarstvo preživelo, s tem pa tudi mi vsi.

Na kaj mislite pri upravljanju migracij?

Predvsem večji nadzor nad tem, kdo prihaja v EU. S tem bomo varnejši, hkrati pa bomo spet lahko vzpostavili delujoč schengen, prosti pretok ljudi med državami članicami. Zaradi nenadzorovanih migracij imamo schengen samo še na papirju. Pričakujem kombinacijo treh ukrepov: najprej učinkovitejši in doslednejši nadzor na zunanjih mejah s povečanjem obsega Frontexa, vzpostavitev migracijskih centrov v državah zunaj EU, kjer bi migracijske postopke lahko opravljali hitro in civilizirano, ter hitro in brezkompromisno vračanje tistih, ki bodo v EU še vedno prihajali ilegalno.

Migracijske centre zunaj meja EU levičarske nevladne organizacije predstavljajo kot padec človečnosti in kršenje človekovih pravic. Ne razumem, od kdaj je bil ilegalni vstop v EU človekova pravica? Če sem doma v severni Afriki in želim priti v EU legalno, potem je veliko bolje, da imam migracijski center v Maroku, Tuniziji, Alžiriji ali Egiptu, do koder je precej lažje priti in začeti legalne postopke za vstop v EU kot pa se podati na zelo nevarno pot čez Sredozemlje in ob tem mastno plačevati tihotapcem. Ne privolim v trditev, da so sprejemni centri v tretjih varnih državah za tiste, ki želijo priti na urejen način v Evropo, kršenje človekovih pravic.

Mislim, da bo glede tega največ politiziranja in lažne solidarnosti. Poskušal se bo ustvariti neki namišljen ideološki boj, da Evropa odriva probleme od sebe in jih potiska v države tretjega sveta. Vsekakor pa bomo morali poslati tudi jasen signal, da v EU nihče ne more priti nelegalno. Če to kljub temu stori, mora biti vrnjen v državo izvora.

Na zgodbo moramo pogledati celostno. Interes vseh mora biti, da vzpostavimo red pri migracijah. Večja varnost za nas Evropejce in precej manj nevarna pot za vse prebežnike.

Ena od tem, ki ste jih poudarjali v kampanji, je bila, da želite delovati na področju ohranjanja evropskega načina življenja. Kaj naj bi to pomenilo?

EU je zrasla na krščanskih temeljih in to pogosto želimo prezreti. Evropski družbi je danes zelo težko priznati, da so bili ustanovni očetje EU krščanski demokrati, ki so evropsko skupnost zasnovali na krščanskodemokratskih vrednotah.

Odvrgel bom politično korektnost in povedal zelo neposredno: Evropa bo tolerantna in bo spoštovala človekove pravice, samo če bo krščanska. Krščanska Evropa je vzpostavila okolje, v katerem se spoštujejo pravice manjšin in različnih verskih skupnosti. S tem, ko se je Evropa v zadnjih desetletjih vse bolj sramovala krščanskih korenin, jih celo poskušala zabrisati, so ta moralno in etično prazen prostor začela napolnjevati druga verstva in ideologije, ki so precej manj tolerantni. Z izgubo moralnega kompasa in politično korektnostjo se je krepilo vzdušje, da je v Evropi dovoljeno vse. Smo na točki, ko nas manjšine, tako verske, spolne in katerekoli druge, prepričujejo, da smo nestrpni in netolerantni, če ne sprejemamo njihovega načina življenja. Čas je, da odločno povemo, da mi sprejemamo, da manjšine živijo svoj način, medtem ko isto spoštovanje pričakujemo tudi od njih. Ne pa da nas ves čas posiljujejo s svojimi prepričanji in vsiljujejo svoj pogled na svet.

Na primer pri teoriji spola so šle stvari preprosto predaleč in tu bo treba potegniti ročno zavoro. Ne smemo popuščati in se moramo jasno postaviti za naše vrednote. Vedno ko je EU na teh področjih popuščala, so šle stvari navzdol in v napačno smer.

Kako bo to, da boste v Bruslju, vplivalo na vodenje stranke?

Nisem prvi, neverjetneje tudi ne zadnji predsednik stranke, ki je hkrati tudi evropski poslanec. Glede tega ne vidim nobenih večjih težav, zlasti ker imamo doma dobro uigrano ekipo. V ekipi NSi smo že več kot deset let skupaj, po nogometno bi rekel, da si znamo vsi ključni igralci podajati žoge, ne da se gledamo.

Gospod Peterle, nekdanji evroposlanec in vplivni član vaše stranke, je izrazil dvom, da je to mogoče.

Če ima dvome, potem naj predstavi tudi rešitve. Vsak dvom in kritika sta lahko konstruktivna, če pomagata izboljšati stanje. Če pa je to zgolj kritizerstvo, brez resnih predlogov, kako narediti drugače, potem je to škodljivo.

Kaj bo fokus vašega jesenskega kongresa?

Kako vzpostaviti okoliščine, da se bo leta 2026 lahko zamenjala oblast v Sloveniji, ker si še enega mandata takšne leve vlade ne moremo več privoščiti. Ne kot družba, ne kot gospodarstvo in ne kot država. Naša naloga bo priprava pobud in predlogov, da se spremembe leta 2026 zgodijo. Treba bo povezati zelo razbite sile tako na desni sredini kot na sredini političnega prostora, različne organizacije in posameznike, ki si resnično želijo drugačno Slovenijo. Želim si bolj sproščene, varne, inovativne in uspešne Slovenije. Takšne, ki bo v polnosti omogočila razvoj potencialov vseh njenih državljanov.

O kom konkretno govorite?

Govorim o oblikovanju političnega projekta, ki bi Slovencem omogočil, da ne bi bili obsojeni zgolj na politične sile, ki gradijo politiko proti nekomu, ali pa na njihovo nasprotje, ki ves čas potrebuje sovražnika za konsolidacijo lastnih sil. V prihodnjih letih potrebujemo ljudi, ki znajo, zmorejo, imajo vsebino, željo in motivacijo, da skupaj ustvarimo državo, ki bo zmogla izkoristiti vse naše potenciale.

Ampak ti, s katerimi se pogovarjate, so to stranke, zametki strank? Nam lahko navedete konkretna imena?

Do leta 2026 je še nekaj časa in vsak, začenši z Novo Slovenijo, mora opraviti svojo domačo nalogo. Naš kongres bo posvečen temu, kaj k tej viziji lahko prispeva Nova Slovenija, šele nato lahko razmišljamo o tem, kako to našo idejo okrepiti z drugimi. Globalne okoliščine so zelo nepredvidljive, zato je ključno, da bi imeli stabilno, trdno vlado, ki bi imela jasno programsko smer, predvsem pa, ki bo imela pogum, da zastavljeni program tudi uresniči.

Pa pojdiva z druge strani. Možnosti so, da bi se do volitev v desnosredinskem prostoru v takšni ali drugačni organizacijski obliki pojavili novi akterji, denimo Peter Gregorčič, Anže Logar, Marko Lotrič. Ali jih vidite kot konkurenco ali kot sile v smeri istega cilja?

Zgodbo je treba tu obrniti. V slovenski politiki tako na levi in kot na desni se novi igralci dojemajo kot konkurenca, ki jo je treba onemogočiti. Smo v obdobju, ko je politika zelo konfliktna, napeta in je dopuščenih tudi veliko »nešportnih« potez. Naša vizija je, da ta način obrnemo in najdemo možnosti za združevanje sil, skupaj lahko naredimo več. Vsem tistim, ki si iskreno prizadevajo za pozitivne spremembe, za sproščeno in uspešno Slovenijo, novi igralci ne morejo biti konkurenca. Za vse je dovolj priložnosti in prostora. Od nenehnih spopadov moramo preiti k združevanju moči za reševanje skupnih izzivov.

Zadnjih deset let lahko spremljamo, kako brezidejna in brezperspektivna je postala Slovenija zaradi konstantnih političnih konfliktov in drobnjakarstva. Potrebujemo širšo perspektivo. Kot evropski poslanec imam boljši vpogled v dogajanje v drugih evropskih državah. Slika je jasna: države, ki so zelo politično razdeljene, stagnirajo. Države, ki zmorejo širše politično soglasje okoli ključnih razvojnih tem, napredujejo hitreje. In to je pot, ki si jo želim za Slovenijo.

Vaša poslanska skupina je bila zadnjih nekaj tednov zelo aktivna tudi pri romski problematiki.

Zavedamo se, da sami tega problema ne moremo rešiti, in želimo, da bi pri tem sodelovala celotna parlamentarna politika. Problem smo predolgo pometali pod preprogo, namesto da bi ga reševali. Zdaj smo na prelomni točki: ali se bodo zadeve še dodatno razplamtele, česar si nihče ne želi, ali pa bomo naredili resne spremembe, tudi zakonodajne, ki bodo ljudem zagotovile varnost. Vsakdo, ki gre v jugovzhodno Slovenijo, se lahko prepriča, da so razmere tam ušle izpod nadzora in da ljudje pričakujejo rešitve. Preprosto ne morejo več čakati. Zato smo v NSi čez poletje prišli s predlogi zakonov, zdaj se o njih lahko trezno in s premislekom pogovorimo. Ne trdimo, da so naše rešitve najboljše, zato smo odprti tudi za vse morebitne popravke v zakonodajnem postopku. Dejstvo pa je, da moramo narediti socialne in šolske sisteme takšne, da se pripadnikom romske skupnosti določenih stvari ne bo več izplačalo delati. Seveda se človek ne spremeni čez noč in tudi neki zakon ne bo problema rešil z danes na jutri, ampak bistvena je sprememba pristopa in tega se morajo zavedati tudi Romi. Ne moremo govoriti samo o pravicah, ampak tudi o dolžnostih. Odklonska, celo nasilna ravnanja morajo biti ostro sankcionirana. Ena od stvari, ki se mi zdijo dolgoročno koristne za romsko skupnost, je, da se otroci šolajo. To zagotavlja več možnosti tako za zaposlitev kot tudi boljše življenje v prihodnosti. Tako pridobivamo vsi kot skupnost.

Drugi del problema, ki je akuten, pa moramo rešiti takoj. To je nasilje mladoletnih Romov, saj sedanja zakonodaja sankcij za mladoletne kršitelje praktično ne predvideva.

V NSi smo zato vložili predlog za spremembo kazenskega zakonika. Mladim prestopnikom moramo zelo jasno sporočiti, da njihova nasilna dejanja ne bodo ostala brez resnih posledic. Želim si, da ne bo šlo za klasično opozicijsko koalicijsko spopadanje, ampak da bomo vendarle našli pot naprej. Zaradi tega sem zelo hvaležen poslanskim kolegom, ki so prispevali podpise za to, da bomo imeli v državnem zboru splošno razpravo.

Zakone, v skladu s katerimi se del izplačevanja socialne pomoči in otroških dodatkov povezuje s šolanjem, ste v bistvu pripravili že leta 2021. Zakaj jih vaša vlada ni sprejela?

Temu je nasprotoval takratni predsednik vlade Janez Janša. Janez Cigler Kralj je te zakone pripravil poleti 2021, a jih predsednik vlade brez resne utemeljitve ni želel uvrstiti na dnevni red seje vlade. Njihovo sprejetje se je odlagalo, dokler nismo prišli do točke, ko se nam je začelo zelo muditi, ker se je mandat končeval. Potem smo jih na začetku leta 2022 vložili sami kot poslanska skupina. Žal nas je konec mandata prehitel. V novem sklicu državnega zbora smo jih vložili še enkrat, a jih je koalicijska večina zavrnila. Potem so jih z manjšimi popravki posvojili župani in jih vložili s podpisi volivcev. Rezultat je bil žal enak kot pri nas.

Upam, da bo zdaj, ko so stvari toliko razgrete, konec tega nesmiselnega preigravanja in da bodo ti zakoni končno sprejeti, ker so dobri. Postopek je tudi zaradi pomoči drugih poslanskih kolegov izpeljan tako, da jih koalicija brez večjih težav amandmira. Prepričan sem, da je treba zadeve voditi v dve smeri. Šolanje se mora spodbujati in je obvezno, saj je to koristno za posameznika in družbo. In drugi del teh sprememb je preprosto dejstvo, da mora tudi mladoletna oseba za svoja nasilna dejanja odgovarjati.

FOTO: Jože Suhadolnik, DELO

Več: »Evropa bo tolerantna samo, če bo krščanska« (delo.si)