RESNICA O USTAVNIH SPREMEMBAH

Za izboljšanje slovenskega sodstva moramo nekaj ukreniti. Stanje v sodstvu je slabo. Tega ne pravijo samo državljani, ki mu v različnih raziskavah izkazujejo nizko stopnjo zaupanja. To pravijo tudi sodniki sami.

Sedanji sodni svet in Slovensko sodniško društvo nasprotujeta predlogu ustavnih sprememb (in sta s tem proti reformi sodnega sveta) kar kaže, da so NSi amandmaji na osnovni koalicijski predlog za sodno elito nesprejemljivi. Bojijo se, da bodo izgubili sedanji monopol.

Iz raziskav Evropske mreže sodnih svetov iz let 2019 in 2022 izhaja, da le 30 % slovenskih sodnikov meni, da se v našem sodstvu napreduje na podlagi sposobnosti in izkušenj. Kar 40 % jih to izrecno zanika, preostalih 30 % pa o tem ni prepričanih. Podobno nizko je zaupanje slovenskih sodnikov v neodvisnost Sodnega sveta.

In ravno Sodni svet je ena od kritičnih institucij, ki takšno slabo stanje povzroča. Gre namreč za organ, ki dejansko izbira vse nove sodnike. Njegovo delovanje je danes vase zaprto in netransparentno. Reforma sestave ter predvsem načina delovanja Sodnega sveta je zato nujno potrebna.

Pred dobrim letom je bil v parlament vložen predlog sprememb Ustave, ki bi imenovanje sodnikov z Državnega zbora prenesel na predsednika republike. Predlagatelj kandidatov za sodnike pa bi bil še naprej Sodni svet.

Državni zbor je do sedaj na predlog Sodnega sveta imenoval že na stotine sodnikov. Zavrnil ni skoraj nobenega. Podatki kažejo, da v obdobju od 2012 naprej zgolj dva kandidata v Državnem zboru nista prejela podpore. Kaj nam ta pristojnost Državnega zbora pomaga, če vse te sodnike dejansko izbira Sodni svet? Očitno ne veliko. Realnost kaže, da ni tako pomembno, kdo predlagane sodnike formalno potrdi, najpomembnejše je, kdo jih predlaga.

Zato je NSi v okviru postopka spremembe Ustave zahtevala korenito reformo delovanja Sodnega sveta. Pri tem smo dosegli pomembne premike.

Prvo vprašanje je sestava Sodnega sveta. Državni zbor v sedanji ureditvi svoje člane Sodnega sveta imenuje na predlog predsednice republike. Po spremembah pa Državni zbor na ta predlog ne bo več vezan, ampak bo pri tej odločitvi popolnoma avtonomen. To bo povečalo težo zakonodajne veje oblasti pri oblikovanju tega pomembnega organa.

Za imenovanje članov Sodnega sveta v Državnem zboru se bo poleg tega po novem zahtevala dvotretjinska večina. To pomeni, da nobena politična stran ne bo mogla sama imenovati članov v Sodni svet. Iskati bo treba pravne strokovnjake, ko so široko sprejemljivi.

Ko bo Sodni svet odločal o predlogih za nove sodnike bo po novem zahtevana dvotretjinska večini vseh članov Sodnega sveta. Člani Sodnega sveta, ki so sodniki, torej predloga za imenovanje novih sodnikov po novem ne bodo mogli določiti brez članov imenovanih s strani Državnega zbora.

Dosegli smo tudi ustavno zahtevo, da bo moral biti Zakon o sodnem svetu, ki ureja njegove člane in njegovo delo, sprejet z dvotretjinsko večino. To pomeni z opozicijo.

Ko bo Državni zbor sprejemal novelo Zakona o sodnem svetu, bo torej treba upoštevati tudi predloge opozicije. Takrat bomo imeli priložnost, da se ta ključen organ celovito reformira.

Zahtevali bomo transparentnost njegovega delovanja. Zahtevali bomo, da so njegove odločitve in glasovanje posameznih članov ter obrazložitve javne. Zahtevali bomo jasne in stroge pogoje za članstvo v Sodnem svetu. Tudi za člane iz sodniških vrst. Zahtevali bomo, da člani iz sodniških vrst prihajajo iz različnih sodnih stopenj. Zahtevali bomo profesionalizacijo njihovega dela. Verjamemo, da bo v strokovni javnosti nastalo še več idej, kako do tega priti.

Sodni svet mora postati podvržen strokovni kritiki. Naš cilj so bolj kakovostne odločitve Sodnega sveta. Brez tega v sodstvu nikoli ne bo napredka.

V nadaljevanju postopka spremembe Ustave bomo zahtevali, da se prenos imenovanja sodnikov na predsednika republike uveljavi šele takrat, ko se bo uveljavila tudi novela zakona s korenito reformo Sodnega sveta. Brez temeljite prevetritve Sodnega sveta tudi prenosa potrjevanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednico republike ne bo.

Vprašajmo se, ali bi bilo boljše, če se nič ne spremeni in Državni zbor še naprej po tekočem traku potrjuje sodnike, ki jih predlaga Sodni svet. Ali ne bi bilo boljše, da pridemo do spremembe, ki vključuje tudi korenite spremembe Sodnega sveta? Ocenjujemo, da velja to priložnost izkoristiti.

Matej Tonin, predsednik NSi