DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ ZA VEČER: LJUDJE, KI REAGIRAJO HIPNO, NE MOREJO VODITI DRŽAVE

DELI:
21.08.2023, NSi

V celoti objavljamo intervju poslanke in podpredsednice NSi dr. Vida Čadonič Špelič za Večer opozorila na dosedanjo neučinkovitost vlade pri reševanju težav in spomnila tudi na neupoštevanje stroke pri odločanju.

Z Janezom Janšo sta kot edina poslanca v aktualnem mandatu v poslanskih klopeh sedela že v prvem sklicu državnega zbora. Kakšno je bilo vzdušje parlamentarne politike v začetku devetdesetih let? Kako se spominjate tistega obdobja?

Poslanka sem prvič postala v začetku leta 1993, ko je bil Lojze Peterle imenovan za ministra v Drnovškovi vladi, nato pa sem bila za kratko obdobje šestih mesecev poslanka tudi leta 2000, ko je vlado vodil Andrej Bajuk. Ampak če se vrnemo nazaj na obdobje prvega sklica, moram reči, da je bilo takrat v državnem zboru marsikaj drugače, kot je danes. Ko sem bila na lanskih volitvah izvoljena za poslanko, sem se zavedala skoraj 30-letne časovne distance, vendar sem bila vseeno presenečena, in to žal ne pozitivno. V prvem sklicu smo poslanci predstavljali neko ogrodje strank, ki so bile zastopane v parlamentu, in stranke so na prvih pravih parlamentarnih volitvah leta 1992 ponudile najboljše kandidate, ki so jih imele. Takrat je štelo, da nekaj znaš, da imaš za seboj uspešno kariero in da lahko kot politik zastopaš neko področje. Komunikacija je bila takrat na visoki ravni, čeprav smo prihajali iz različnih strank, smo znali na hodnikih sklepati prijateljstva ne glede na to, kdo prihaja iz katere politične opcije. Danes žal temu ni tako, najbolj sem razočarana nad poslanci največje vladne stranke, ki so na volitvah zmagali s tem, da so obljubljali drugačno politiko, pa tudi drugačne odnose v politiki.

Kako močne so bile v tistem obdobju ideološke delitve med strankami? Se je v parlamentarnih vrstah že takrat čutila polarizacija, ki danes hromi slovensko politiko?

Ne. V SKD smo bili v tistem obdobju druga največja stranka v koaliciji in oblast smo jemali sila resno. Politikantstva, praznega govorjenja in nagajanj takrat preprosto ni bilo. Drži, da se kot poslanci nismo vedno strinjali, vendar smo poskušali eden drugega prepričati z argumenti in znotraj koalicije je tisto, kar smo se dogovorili, na koncu tudi obveljalo. Politična kultura je bila takrat na veliko višji ravni tudi zato, ker smo bili vsi še pod vtisom nedavne osamosvojitve. Zavedali smo se naše odgovornosti pri graditvi države in v tem pogledu se nismo veliko razlikovali. Morda smo imeli različne poglede na posamezne projekte, smo pa vsi zastopali skupni interes, da moramo zgraditi to državo. Moram reči, da sem se takrat v parlamentu zelo dobro počutila.

Ali ima aktualna vlada vizijo za razvoj države? Vemo, da se je predsednik vlade z bivšim zdravstvenim ministrom razšel pri točki, kako reševati javno zdravstvo. Prioritete pri zdravstveni reformi očitno niso bile dovolj jasno postavljene.

Pri vladi Roberta Goloba se jasno kaže to, da je na volitvah zmagal nov obraz. Ljudje so volili proti, namesto da bi volili za, ta vzorec se ponavlja iz volitev v volitve. Osebno sem bila presenečena, da so ljudje žal še vedno tako naivni, po drugi strani pa moram reči, da sem tokrat zelo negativno presenečena nad samim premierjem, ki se je v volilni kampanji vendarle prikazoval kot človek, ki naj bi bil uspešen menedžer, danes pa v te njegove kvalitete zelo močno dvomim. Po enem letu ni pokazal veliko, razen zmede in političnega boja. Nisem presenečena nad tem, da v koaliciji ne vedo, kaj bi delali, ker pred tem res niso imeli nobenega programa. Zdaj smo prišli do točke, kjer se je pokazala vsa beda te volilne zmage, pri odstopu ministra za zdravje pa se je pokazal tudi značaj premierja Goloba, ki je eno leto podpiral in stavil na Bešiča Loredana tudi kot na podpredsednika vlade, potem pa si je v nekem trenutku hipno premislil. Ljudje, ki reagirajo hipno, ne morejo voditi države.

Koga bi moral Golob izbrati za novega ministra za zdravje? Priznani infektolog Andrej Trampuž, ki deluje v tujini, je pisal premierju in se sam ponudil za ta položaj.

Novi minister naj bo tisti, ki mu bo moral premier dvakrat zlomiti roko, da bo pristal na to funkcijo. Najboljši ministri so zame tisti, ki se ne ponujajo sami od sebe, ampak se zavedajo svoje odgovornosti. Mislim, da na prvem mestu med kandidati ne bi smel biti zdravnik, čeprav jih zelo cenim in so zelo predani svojemu delu, ampak menedžer, ki bo imel izjemno trdo kožo pred pritiski lobijev, ki bo imel močno vizijo in ki mu bo vseeno, ali bo naslednji dan še minister ali ne. V tej vladi je kar nekaj ministrov, ki se oklepajo svojih stolčkov, namesto da bi rekli ne, ko se preveč posega v njihovo področje oziroma pristojnosti. Prva, ki je imela pogum reči ne, je bila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Bi moral predsednik vlade po koncu poletnih počitnic odsloviti še kakšnega ministra?

Zaradi do sedaj videnega, bi bilo najboljše, če bi gospod Golob po počitnicah ugotovil, da ne zmore več voditi vlade. Doslej sem z njegove strani slišala toliko hipnih obljub, da od njega ne pričakujem nič več, razen spoznanja, da enostavno ni kos tako pomembni funkciji. Tudi v tej vladi imamo ministre, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ampak kaj nam bodo dobri ministri, če jim premier kar prek kamer sporoči, naj razmislijo o zadržanju pravnomočne odločbe o odstrelu medvedov. Kaj lahko tak minister sploh naredi …? Katastrofalna ujma je razmere in politično situacijo še zaostrila, tako da si improvizacij, ignoriranja stroke in zmede, kot se je zgodila v zvezi z dnevom solidarnosti, absolutno ne moremo več privoščiti.

Kako ocenjujete odziv vlade na silovite ujme v letošnjem letu in katastrofo s poplavami in plazovi, ki se nam je zgodila pred slabima dvema tednoma?

Naj najprej izrečem veliko zahvalo vsem, ki so se klicem na pomoč hitro odzvali. Raje ne pomislim, kako tragično bi se zadeve končale brez požrtvovalnosti gasilcev, policistov, pripadnikov civilne zaščite in posameznikov, ki so nesebično priskočili na pomoč sosedom. Vlada in premier sta se zaenkrat odzvala predvsem z obljubami in optimističnimi napovedmi. Resnično delo na terenu so opravile strokovne službe in prostovoljci, ki bi enako reagirali ne glede na to kdo vodi vlado, saj je naš sistem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah izredno dobro postavljen in ga vodijo profesionalci. Odziv vlade bo pomemben pri sanaciji škode, ki se bo štela v milijardah. Ključno bo črpanje evropskih sredstev, kjer bo treba pohiteti in pripraviti ustrezne projekte .Zaradi prehranske varnosti je pomembna hitra pomoč kmetijstvu. Vlada je po naši oceni preveč rokohitrsko letošnji 14. avgust razglasila za dela prost dan. Nemogoče je računati na to, da bi več kot 900 tisoč ljudi, ki so zaposleni, v enem dnevu spravili na teren. Zato smo takoj opozorili, da se bo dan solidarnosti izrodil in ne bo dosegel svojega namena. Namesto tega smo v NSi predlagali, da bi zaposleni na ta dan dnevni zaslužek namenili za odpravljanje škode. Po izračunih bi se tako nabralo za okrog 54 milijonov evrov. S tem denarjem bi lahko zgradili 180 novih hiš v vrednosti 300 tisoč evrov ali obnovili 530 hiš v povprečni vrednosti 100 tisoč evrov.

Vlada pa bo morala v zelo kratkem času pripraviti kakovostne dolgoročne rešitve. Potrebno se je zavedati, da so naravne nesreče in spremembe podnebja postale dejstvo in da se bodo takšne ujme žal vedno pogosteje o ponavljale. Kmetijstvo je najbolj izpostavljeno. Zaradi tega je potrebno sprejeti sistemsko zakonodajo, ki bo ljudem pomagala, na drugi strani pa jih usmerjala v preventivno delovanje.

Prvak NSi Matej Tonin je ob 23. obletnici ustanovitve stranke dejal, da se prenove slovenske desnice ne da več ustaviti in da morate spet postati sprejemljiva izbira za zmerne volivce. Ali to pomeni desni pol brez Janeza Janše?

To pomeni točno to, kar je naš predsednik že večkrat povedal. Sama sem zelo ponosna na našo smer, ki kaže, da se ne bojimo odgovornosti in da želimo ljudem ponuditi vsebinsko alternativo. Na eni strani so novi obrazi razočarali ljudi, na drugi strani pa je dejstvo, da je do zdaj desnica zbrala premalo glasov, da bi lahko sestavila učinkovito vlado. Mislim, da je potrebno razmišljati o novi oziroma o takšni desnici, kot je bila po prvih volitvah krščanska demokracija, torej neka široka desnosredinska stranka, ki je povezovala ljudi, ki ni nikogar izključevala in ki je namesto na obljubah gradila na realnem programu. Evropske volitve prihodnje leto so priložnost, da novi, mladi obrazi na desnici pokažejo, kako resno mislijo.

Prvaka SDS niste poimensko izpostavili. Zakaj v prejšnji vladi niste prevzeli nobene funkcije? Drži, da z gospodom Janšo ne bi mogli sodelovati oziroma da bi se upirali smeri, za katero se je odločil?

To je vprašanje za predsednika prejšnje vlade. Bila sem ena od kandidatk za takratno vlado,  a on si me ni želel v vladi, na drugi strani pa na to nisem bila pripravljena niti sama. Poleg tega imam na življenje in na politiko pogled krščanske demokratke .Verjemite mi, da dobro vem, kako naporno je ministrsko delo, tega si enostavno nisem želela, tako da zaradi tega sploh nisem užaljena. V vlado bi šla samo na izrecno željo našega predsednika in organov stranke, lahko pa rečem, da sem čisto srečna in zadovoljna, da me ni bilo v tisti vladi, ker imam o njej svoje mnenje.

In kakšno je vaše mnenje o delovanju tretje Janševe vlade?

Da so trije oziroma kasneje tudi četrti minister NSi delali odlično. Vse drugo pa prepuščam v presojo bralkam in bralcem.

Kako komentirate razkritja, da je urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade na podlagi anonimk pregledoval bančne račune podjetij in znanih posameznikov, kot je novomeški škof Anton Saje?

Če te navedbe držijo, potem sem zgrožena, da se je to dogajalo v demokratični državi in če so bili v ozadju politični interesi. To je res nedopustno in nedemokratično, zato upam, da se bo to kdaj razčistilo in da bodo tisti, ki so to delali, sankcionirani v poduk drugim. Če neka državna institucija na tak način preseže svoja pooblastila, če ti nekdo brez kakršnegakoli utemeljenega razloga brska po tvoji zgodovini, osebnem življenju in po financah, potem se ljudje v takšni državi ne morejo počutiti varne. To se brez razloga ne sme dogajati nikomur, pa naj si gre za novinarja, urednika ali direktorja, vsekakor pa sem žalostna in presenečena, ko je šlo za primer novomeškega škofa, ki ga osebno dobro poznam. V medijih sem prebrala, kaj naj bi pisalo v anonimki in iz svojega osebnega poznanstva z njim moram reči, da je resnica o njem diametralno nasprotna.

Nekdanji direktor urada Damjan Žugelj naj bi veljal za kader SDS, ga je pa na to mesto imenovala vlada, ki je kolektiven organ. Kakšna je torej odgovornost NSi v omenjeni aferi?

Odgovoren je tisti, ki ga je predlagal, to je bil verjetno  takratni minister za finance. Tudi v prejšnji vladi je namreč veljalo, da za kadrovske odločitve odgovornost prevzamejo predlagatelji oziroma ministri. Oni so namreč tisti, ki vedo, zakaj so nekoga predlagali. Mislim, da je prav, da se tistemu, ki poda predlog, zaupa, in da ta prevzame odgovornost za imenovanje. Vlada kot kolektiven organ tega imenovanja zagotovo ni potrdila z namenom, da bi določena oseba kršila zakonodajo. Če so bili v ozadju kakšni skriti nameni, pa bi to vedel tisti, ki je izbral gospoda Žuglja in ga predlagal v imenovanje.

Izvršilni odbor NSi je sprejel sklep, da stranka ne bo več vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janša. Vam volivci zamerijo, ker ne podpirate prvaka SDS?

Javnomnenjske ankete kažejo, da nam volivci tega ne zamerijo. Doslej v anketah še nismo padli, ravno nasprotno, prepričana sem, da bomo zrasli, ker je to tek na dolge proge. Vedeti morate, da je stranka živa stvar, v domačem Novem mestu me vsak dan ustavljajo ljudje, ki komentirajo našo oziroma mojo držo. Komentarji so različni, ampak ljudje, tudi tisti, ki so na zadnjih volitvah volili Svobodo, večinoma spoznavajo, da je NSi zvesta svojemu programu in da vedno pove, kar si misli, ne da bi pri tem koga razžalila. Na to sem ponosna, če kaj, si v politiki želim manj politikantstva in več stroke. Vsako mnenje, če je še tako trdo in drugačno, se lahko pove na dostojen način. Politika ima zelo veliko odgovornost pri tem, do kje smo v Sloveniji prišli s sovražnim govorom. Skrajni čas je, da se to ustavi.

Pred evropskimi volitvami bi se NSi povezala s SLS in Anžetom Logarjem. Zakaj z gospodom Logarjem, če ne veste, kaj vam lahko ponudi, kakšne vrednote zastopa in ali bo ustanovil stranko?

Program je še najmanjši problem, ker imamo v NSi zelo dobrega. Skupna lista bi predvsem potrdila zavezo novih, svežih obrazov na desnici, ki bi s tem dokazala, da je sposobna sodelovati in navsezadnje tudi zmagati na volitvah.

Gospod Logar je član SDS. To ne predstavlja nobene ovire pri oblikovanju skupne liste?

Stranka SDS nas ne moti, v njej je veliko sposobnih ljudi, s katerimi nas vežejo podobne vrednote, tudi kar se tiče samega programa. Glede gospoda Logarja pa bomo videli, kaj bo naredil v prihodnje. Mi mu ponujamo možnost, da pokaže, da misli resno. S svojimi bodočimi dejanji pa bo pokazal, kdo v resnici je. Mu je pa potrebno priznati, da je na predsedniških volitvah dosegel dober rezultat. Znotraj članstva smo v NSi izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da naši člani podpirajo novo, sodobno desnico. Gospoda Logarja zato vabimo k razmisleku, on pa se bo na koncu odločil tako kot misli, da je prav. Videli bomo, koliko je v resnici samostojen in kaj želi ponuditi. Do zdaj je ponudil dober rezultat na predsedniških volitvah, na vse ostalo pa še čakamo.

Kako gledate na dogajanje na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin? Direktor uprave Janez Posedi, ki se poslavlja s položaja, ministrici Ireni Šinko očita, da mu je vsiljevala, kateri ljudje so primerni za določene položaje.

Zelo sem zaskrbljena, in to govorim z vso resnostjo. Na področju kmetijstva in prehrane sem delala 15 let. Preživeli smo bolezen norih krav, ptičjo gripo, še marsikaj drugega in vem, kako pomemben je ta organ, ki je nenazadnje odgovoren za nadzor nad celotno prehransko verigo. Afriška prašičja kuga, ki je smrtna bolezen za prašiče, je dvajset kilometrov pred našo mejo, samo vprašanje časa je, kdaj bo prišla v Slovenijo. Naj omenim, da se je na Hrvaškem svinjina podražila že za 40 odstotkov. Ali ni bilo že dovolj draginje? Medtem ko bi morali na čelu uprave postaviti najboljšega veterinarja ali veterinarko, je ministrica Irena Šinko zopet predlagala začasno rešitev. S tem prevzema osebno odgovornost za naše zdravje in stanje v kmetijstvu. Če je v ozadju kadrovanja na Upravi  še predsednik vlade, pa se oba igrata z ognjem. To se ne bo dobro končalo.

Kakšno je vaše stališče glede odstrela nutrij na Ljubljanskem barju? Stroka vztraja pri odlovu živali, tej potezi pa glede na podpise pod peticijo nasprotuje 24 tisoč državljanov in več kot 20 nevladnih organizacij.

Stroko je absolutno potrebno upoštevati. Društva morajo biti zelo dobrodošel sogovornik stroki, vendar pa morajo biti odločitve na koncu podprte na znanstvenih dognanjih in na splošno znanih dejstvih, ne pa na srčnih občutkih posameznikov, ki imajo celo možnost, da močno vplivajo na odločevalce. Nutrije niso naša avtohtona vrsta in to je treba upoštevati pri omejevanju njihovega števila. Če je nek strokovnjak naredil celo študijo o tem, kdo sem jaz, da bi dvomila v njegovo delo.

Premierjeva partnerka Tina Gaber je dejala, da je bil v tej študiji izražen motiv za sistemsko korupcijo. Kako to komentirate?

Takšna hitra in predrzna obtožba se mi ne zdi korektna in največ pove o njej in njenem partnerju, ki jo je tudi javno zagovarjal.  Tako kot vsi ostali se seveda tudi Tina Gaber lahko oglasi v javnosti, a treba se je zavedati, da je  aktivistov veliko. Sprašujem se, koliko teh aktivistov ima možnost, da se sprehaja po vladnih hodnikih in koliko teh aktivistov ima možnost narediti intervju s predsednikom vlade o zakonu o zaščiti živali. Je torej Tina Gaber enaka med enakimi? Ne, ni. Potrebno si je priznati, da ima večje možnosti in temu primerno se mora tudi obnašati.

Kako ocenjujete nivo komentarjev in kritik na račun gospe Gaber?

Tega si ne zasluži nihče, v tem primeru je šlo za nedopustno obnašanje. Te komentarje obsojam, razen tistega, kar je povedal avtor študije, ki je pač pojasnil, da je študija narejena na znanstvenih dognanjih in da ima za to vse dokaze. Vse ostalo žaljenje pa obsojam, za to ni prostora.