Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je ob uvodu v sejo državnega zbora vprašal predsednika vlade, kakšno grožnjo slovenskim javnim financam prinašajo posledice hude napake nekdanje vlade Alenke Bratušek.
V svojem poslanskem vprašanju je dejal, da je NSi je hvaležna, da lahko v okviru te koalicije uresničuje svoj program, predvsem svoj gospodarski program. »Hvaležni smo gospodarstvu, torej delodajalcem in delojemalcem, ki skupaj z državo vlagajo izjemne napore za izvajanje gospodarske dejavnosti v zaostrenih razmerah na globalni ravni,« je poudaril vodja poslanske skupine NSi.
Učinkovitost vladnih ukrepov potrjujejo številke. Evropska komisija je julija Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno gospodarsko rast, kar je skoraj 20 odstotkov višje od povprečne napovedi za EU. UMAR je oceno gospodarske rasti za letos povišal celo na 6,1 %. Slovenija je po kriteriju brezposelnosti med najboljšimi državami v EU in širše. Prihodki v državni proračun so bili v prvi polovici letošnjega leta medletno višji za kar 13,6 %. Upoštevajoč še bonitetne ocene Slovenije, lahko ugotovimo, da je Slovenija v prvi četrtini najuspešnejših držav EU.
Damoklejev meč v višini vsote za TEŠ 6
»Zadovoljstvo, ki ga za stanje našega gospodarstva in naše države dajejo kazalniki, je pred dnevi prekinila novica iz Strasbourga. Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je nekdanja vladna koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek kršila pravice razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice saniranih bank. Razlaščenih je bilo več kot sto tisoč lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Zgodba bančne sanacije torej še zdaleč ni zaključena,« je izpostavil Jožef Horvat.
Nad davkoplačevalci tako visi Damoklejev meč, težak 960 milijonov evrov. Če temu prištejemo še vse zamudne obresti, bi končni znesek lahko narastel približno na višino cene, ki smo jo davkoplačevalci morali plačati za projekt TEŠ6, ki se bliža stečaju.
Sposobni ljudje so največ, kar Slovenija ima
»Če bi teh 960 milijonov evrov namenili za pokojnine, bi lahko npr. povprečno pokojnino za eno leto povečali s 720 evrov na 858 evrov. Plačilo milijardne odškodnine bi lahko denimo namenili tudi za to, da bi izdatneje povečali plače zdravnikov in medicinskih sester, ki pregorevajo in zapuščajo našo državo. Ob tem pa je zanimivo še nekaj: praktično isti del političnega spektra, ki nosi odgovornost za oškodovanje 100 tisoč razlaščencev danes oblikuje koalicijo proti znižanju davčnih bremen. Če Slovenija ne bo uspela z realizacijo predlagane davčne reforme ter razbremenitvijo najbolj ustvarjalnega dela naše družbe, ne bomo mogli resno izboljšati našega poslovnega okolja. Dejstvo je, da so sposobni ljudje so največ, kar Slovenija ima.«
Poudaril je, da je ena izmed ključnih nalog NSi ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj njihovih idej in nagrajevanje njihove prizadevnosti.
Zato je predsednika vlade vprašal, kako ocenjuje vpliv grožnje izplačila tako visokih odškodnin iz državnega proračuna na razvojni potencial Slovenije in na oblikovanje rešitev na ključnih področjih, kot so npr. poslovno okolje, zdravstvo, pokojnine …