ZELENA ZVEZA NSi O PROMETNI IN ENERGETSKI POLITIKI

DELI:
2. 7. 2026, NSi

Člani Zelene zveze NSi razpravljali o prometni politiki in razvoju energetike

Na področju prometa so člani Zelene zveze Nove Slovenije ugotovili, da se cestni in železniški promet soočata z resnimi infrastrukturnimi omejitvami, ki ponekod že povzročajo prometni kolaps. Takšno stanje je predvsem posledica intenzivnega gospodarskega in turističnega razvoja ter obsežnih dnevnih delovnih migracij. Obstoječa cestna in železniška infrastruktura ne zagotavljata več zadostnih zmogljivosti, razmere pa dodatno poslabšujejo številna gradbišča na obeh prometnih omrežjih. Nepretočnost prometnih tokov ne sledi načelom trajnostne mobilnosti.

Člani Zelene zveze zato predlagajo, da pristojni organi nemudoma pospešijo postopke umeščanja v prostor in priprave projektov za rekonstrukcijo ter novogradnjo cestne in železniške infrastrukture. Slovenija potrebuje sodobno prometno omrežje z ustreznim številom prometnih pasov in železniških tirov, ki bo kos sedanjim in prihodnjim prometnim obremenitvam. Ker je prostor v Sloveniji omejen, je treba iskati sodobne in trajnostne gradbene rešitve, kot so predori oziroma tunelski odseki tam, kjer je to strokovno utemeljeno.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi čimprejšnji izgradnji mestnih obvoznic, saj te omogočajo preusmeritev tranzitnega prometa iz mestnih središč, zmanjšujejo prometne zastoje in izboljšujejo kakovost bivanja ter dajejo večjo veljavo javnemu linijskemu mestnemu prometu, kolesarjem in drugim trajnostnim oblikam mestnega prometa. V Zeleni zvezi predlagajo, da se prednostno izvajajo tisti infrastrukturni projekti, ki najbolj učinkovito odpravljajo prometna ozka grla, razbremenjujejo ključna prometna vozlišča ter povečujejo pretočnost domačega in tranzitnega prometa.

Člani Zelene zveze se ne strinjajo s stališči posameznikov, da bi bilo treba cestni promet namenoma ohranjati preobremenjen z namenom spodbujanja uporabe javnega prevoza. Glede na sodoben način življenja in razpršenost delovnih ter drugih vsakodnevnih obveznosti takšen pristop trenutno še ni realen. Cestni promet namreč še vedno omogoča najprilagodljivejšo obliko mobilnosti po načelu »od vrat do vrat«. Kljub temu je treba pri prometu zagotoviti podporo promociji in gradnji infrastrukture za povečanje trajnostne mobilnosti prebivalcev.

Ob tem v ZZ NSi poudarjajo, da mora javni linijski prevoz – tako cestni kot železniški – uporabnikom ponuditi bistveno višjo raven storitev. To vključuje krajši čas potovanja, višje potovalne hitrosti, prostorsko dostopnost postajališč, ter predvsem kakovostne vozne rede z ustreznimi intervali vozil in pogostostjo voženj. Smiselno je razvijati dva podsistema javnega prevoza: redni linijski prevoz in hitre oziroma neposredne povezave. Kjer je mogoče, je treba tudi prometno ločevati tovorni in potniški promet, saj to prispeva k večji učinkovitosti obeh transportov.

Pomemben ukrep za zmanjšanje prometnih obremenitev je tudi nadaljnja decentralizacija državnih in drugih javnih institucij, kjer je to mogoče, saj bi se s tem zmanjšal obseg vsakodnevnih delovnih medmestnih migracij. Vse bolj pa bi se uveljavil sistem pešačenja in kolesarskega prometa na delo in domov.

Na področju energetike so člani Zelene zveze poudarili, da je nujen nadaljnji razvoj energetske infrastrukture in celotnega energetskega sistema. Razpravljali so tudi o obstoječem tarifnem sistemu, ki ga ocenjujejo kot načeloma ustreznega, vendar menijo, da je v preteklosti med uporabniki povzročil precej nejasnosti in nezadovoljstva.

Po njihovem mnenju je treba uporabnike spodbujati k racionalnejši rabi električne energije in izbiri primerne priključne moči, saj to omogoča nižje stroške in prispeva k učinkovitejšemu delovanju elektroenergetskega sistema. Prav tako podpirajo nadaljnji razvoj sistemov za shranjevanje električne energije, predvsem baterijskih hranilnikov, pri čemer predlagajo, da se za njihovo umeščanje prednostno izkoristijo tudi površine opuščenih industrijskih in gospodarskih območij.

Naložbe v obnovljive vire energije in druge alternativne energetske rešitve morajo temeljiti na strokovnih analizah, ki zagotavljajo čim večjo učinkovitost in dolgoročno upravičenost investicij. Zagotoviti je treba ustrezne vire za obnovo in razvoj sistemskega elektroomrežja ter nadgradnjo protokolov za optimiziranje izkoristka virov električne energije vključno s solarnimi in baterijskimi kapacitetami.

Pri umeščanju objektov zelene tehnologije je treba iskati ravnovesje med varstvom okolja, interesi lokalnega prebivalstva in pričakovanimi energetskimi učinki. Hkrati je treba nadaljevati s spodbudami za vlagatelje v projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, saj so ti pomemben del trajnostnega razvoja Slovenije.

Vas zanima sodelovanje v Zeleni zvezi NSi? Pridružite se TUKAJ.