TV intervju – Matjaž Longar

1. KDAJ STE SE ZAČELI UKVARAJTI Z DIPLOMACIJO

Z diplomacijo sem se začel ukvarjati že leta 1993, ko sem se zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. Od takrat se ukvarjam z vprašanji, ki so povezani s Slovensko zunanjo politiko. Ne gre več samo za delo, ampak je način življenja.

2. KJE VSE STE DELOVALI KOT DIPLOMAT?

V prvih letih Slovenske države, ko se je vzpostavljalo ministrstvo za zunanje zadeve, sem imel srečo, da sem bil kot mlad diplomat poslan na dodatno izobraževanje  v tujino, ki je potekalo ob delu. Bil sem v Veliki Britaniji (angleško ministrstvo za zunanje zadeve je organiziralo trimesečni diplomatski tečaj), največ pa sem se naučil na Diplomatski akademiji na Dunaju.

Prvo delovno mesto v tujini je bilo veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu, kjer sem bil zadolžen za spremljanje gospodarskih tokov med Republiko Slovenijo in Italijo. Temu se je pridružilo še spremljanje evropskih zadev, kar je bil še dodaten izziv, saj članstvo Slovenije v Evropski uniji še ni bilo zagotovljeno. Naslednje  delo v tujini je bilo delo namestnika veleposlanika v Berlinu, kjer sem preživel štiri leta, med leti 2000 in 2004. V tem času je Zvezna republika Nemčija izvedla večino gospodarskih reform, iz katerih bi se danes tudi mi lahko marsičesa naučili. Rezultat teh reform in nove vlade pod vodstvom krščanske demokracije in Angele Merkl, je Nemčijo pripeljala nazaj med najuspešnejše evropske države.  Zadnje delovno mesto v tujini pa je bilo delo generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Bil sem predstavnik Slovenije na območju skoraj celotne zahodne Avstrije, težišče dela je bilo sodelovanje s Slovensko manjšino na Koroškem.  Na tem delovnem mestu sem spoznal kako težko je tistim Slovencem, ki živijo na območju manjšin.

3. DELOVALI STE TUDI V KABINETU PREDSEDNIKA  VLADE…

Konec junija leta 2000 sem se predčasno vrnil iz diplomatskega delovnega mesta in pričel z delom v kabinetu predsednika vlade dr. Andreja Bajuka, kjer sem bil svetovalec za zunanje in tudi za zadeve Evropske unije. V obdobju njegove vlade je bilo v zunanji politiki veliko narejeno, odpravljeni so bili vsi zaostanki, ki so zadevali naš vstop v Evropsko unijo, tako da smo se zavihteli v prvi krog širitve EU, ki se je razširil na vse takratne kandidatke. Delo takratne vlade je dejansko omogočilo Sloveniji, da je postala, v želenem časovnem obdobju, članica EU.

4. S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SREČUJEJO  SLOVENCI V TUJINI?

Eden izmed bistvenih elementov na katerem lahko gradim delo kot državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je poznavanje in delo generalnega konzula v Celovcu, saj sem skozi to delo dejansko spoznal  vso problematiko.  Izpostaviti velja Republiko Avstrijo, in državno pogodbo,  kjer so zagotovljene pravice narodni manjšini na Koroškem in Štajerskem, ter drugim manjšinam (Hrvatom, Madžarom,..). Skupna problematika manjšin je dnevno življenje oz. apliciranje zagotovljenih pravic v vsakdanjo prakso; gre za vprašanje vrtcev, osnovnih šol, uporabe jezika. Enostavno je biti Slovenec v Sloveniji, če pa si v drugem okolju, kjer se vsakodnevno uporablja tuji jezik, je potrebna tako samozavest kot disciplina, da zavestno uporabljaš svoj materni jezik. Kar zadeva manjšine v Italiji, so težave s financiranjem. Italija je po zaščitnem zakonu namenila znatna sredstva slovenski manjšini, vendar vedno prihaja do zamikov, znižanj sredstev. Porabski Slovenci na Madžarskem so po padcu železne zavese pridobili novo kvaliteto manjšinskega življenja.

Poudariti je treba ključno vlogo Republike Slovenije,saj brez podpore, tudi finančne, ne bi bilo mogoče zagotavljati takšnega življenja našim manjšinam. Žalosti me slabo in negativno mnenje slovenskih medijev in javnega mnenja do tega vprašanja, da gre za nepotrebna sredstva, nepotrebne institucije, da je bila to neka koncesija Novi Sloveniji. Gre za skupni Slovenski, kulturni, gospodarski in znanstveni  prostor.

5. KAKŠEN JE ODNOS SLOVENCEV PO SVETU DO DOMOVINE?

Glede na to, da sem v prejšnjih diplomatskih službah, zlati v Nemčiji, kjer so številni iskali boljše pogoje za življenje, spoznal tudi številne institucije, ustanove, društva, katoliške misije, in ljudi. Velika večina teh ljudi ceni odnos Republike Slovenije (vsakršno pomoč, obisk, podporo), ker želijo ostati povezani  s svojo Domovino in s svojim narodom. Naša politična in moralna dolžnost je, da ostanemo povezani z vsemi Slovenci po svetu. Veliko dela, ki ga opravijo Slovenci po svetu je prostovoljnega, zato minimalni prispevki Slovenije omogočajo vsaj osnovne pogoje, da se srečujejo in delujejo. Tukaj je potrebno pohvaliti Slovensko katoliško cerkev, ki s sistemom katoliški misij izredno dobro poskrbi za Slovence po svetu. Slovenci v tujini širijo znanje in vedenje o Sloveniji, zato jim je treba pomagati.

6. KDAJ STE SE AKTIVNO ZAČELI UKVARJATI S POLITIKO?

Aktivno sem vstopil v politiko leta 1991/1992, ko sem deloval znotraj mladih krščanskih demokratov, v odboru za mednarodne zadeve. Od takrat se aktivno ukvarjam s politiko.

7. KAKŠNO JE DELO MEDNARODNEGA TAJNIKA NSi?

Delo mednarodnega tajnika stranke z veseljem opravljam. Gre za povezovanje z ostalimi strankami, predvsem  nemško CDU/CSU, Avstrijsko ljudsko stranko,.. Izrednega pomena, za kar sem zelo vesel, je vrnitev NSi v parlament, za kar smo vsi trdo delali. Ob tem bi se zahvali vsem, ki so po vsej Sloveniji  naredili ta uspeh. Sedaj so pred nami novi izzivi. Sedaj smo dolžni da na dolgi rok zagotovimo pripadnost tej državi, zato bomo morali sprejeti tudi kakšne boleče ukrepe.

8. KAKO GLEDATE NA VERČEVALNE UKREPE?

Varčevalni ukrepi nikoli niso prijetni. Slovenija mora iti po poti uspešne države. Če želimo naši državi, narodu, našim otrokom dobro in uspešno prihodnost, in članstvo znotraj ožje, uspešne skupine evropskih narodov, potem moramo izvesti varčevalne ukrepe. Te varčevalne ukrepe so morale sprejeti tako Avstrija, Nemčija in druge države, ki so jih uspešno izvedele, danes pa so ponovno uspešne države. Na drugi strani pa imamo države, ki kljub pomoči mednarodne skupnosti, predvsem evropske, Španija, Grčija, Portugalska, nikakor ne morejo iz težav. Preden naša država pride tako daleč, da pride do močnega pritiska mednaroden skupnosti, mora sama izvesti potrebne ukrepe. Potrebna so varčevanja, odrekanje, da na dolgi rok vsem zagotovimo lepo prihodnost.

9. ALI STA NA ZADNJIH VOLITVAH KANDIDIRALI?

Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah sem bil kandidat Nove Slovenije, v šesti volilni enoti, v Trebanjskem volilnem okraju, bivša občina Trebnje (danes občine: Trebnje, Šentrupert, Mirna, Mokronog-Trebelno). Zahvaljujem se vsem odborom, ki so mi izredno pomagali pri volilni kampanji. Dosegli smo zelo dober rezultat, kljub močnemu pesimizmu v javnih medijih.