INTERVENTNI ZAKON NIKOMUR NIČ NE JEMLJE

DELI:
7. 5. 2026, NSi

Skupni odbor Državnega zbora, pristojen za obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, je v drugem branju dopolnil in potrdil omenjeni zakon. Vsebinsko in procesno izpopolnjeno besedilo bo v ponedeljek v obravnavi na plenarni seji Državnega zbora.

Razpravo so zaznamovale procesne blokade poslancev odhajajoče koalicije, ki so naposled sejo obstruirali. Odhod s seje so pospremili z neprimernimi označbami totalitarnega režima, ki so jih uporabili proti poslancem nekdanje opozicije. Združeni v »koalicijo razočaranih«, ker nimajo več večine v Državnem zboru, so cepetali, da se dogaja diktatura. Pri tem so pozabili, kaj se je v parlamentu dogajalo v minulih štirih letih, ko so se kompleksni zakoni sprejemali po hitrem postopku in na izrednih sejah, hkrati pa se je izvajala sistematična diskreditacija opozicije. Kot je znano, se je NSi v prejšnjem mandatu zaradi takšnih odklonov od zakonodaje, ustave, poslovnika in parlamentarne prakse obrnila tudi na evropske institucije.

Zakon nikomur ničesar ne jemlje
Na poslanske skupine, ki so pripravile interventni zakon, letijo številni očitki, ki so brez osnove, žal pa razprave spremljajo tudi osebne diskreditacije. Veliko je zavajanj, laži in strašenja. Zelo so izražena tudi dvojna merila medijev in pristranskost pri obravnavi predlogov, ki prihajajo iz desnosredinskih strank.

Zakon nikomur ničesar ne jemlje!
Ne drži, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo.
Ne drži, da bo posegel v delavske pravice.
Ne drži, da bo amerikaniziral slovensko zdravstvo.
Ne drži, da je zakon za bogate.
Ne drži, da bo povzročil revščino.
Ne drži, da se o zakonu nismo posvetovali s strokovno in zainteresirano javnostjo.
Ne drži, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zakon raztrgala.

Od besed k dejanjem
To so bila tudi osrednja sporočila predstavnikov poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS na seji skupnega odbora. Stališča sta predstavila poslanca Aleksander Reberšek in Janez Cigler Kralj. Reberšek je uvodoma dejal, da “v interventni zakon prinašamo to, kar smo napovedali pred volitvami. Ker so to želeli ljudje.” Dodal je, da je skrajni čas, da začnemo delati za ljudi in jih razbremenimo.

Cigler Kralj je o zakonu spregovoril tudi v oddaji 24ur zvečer, kjer je znova zanikal številne neresnice o zakonu. Poudaril je, da ko leve stranke govorijo o zakonu za bogataše, imajo torej za bogataše vse upokojence, ki plačujejo za dolgotrajno oskrbo, a je ne dobijo, vse, ki čakajo na zdravnika in zdravstvene storitve, vse male podjetnike, samozaposlene, mlade družine … “Cenimo ljudi in menimo, da lahko oni s svojim denarjem najbolje razpolagajo.” Ob očitkih o javnofinančni luknji, ki naj bi jo povzročil ta zakon, je Cigler Kralj odvrnil, da je stranke odhajajoče koalicije nenadoma začelo skrbeti za javne finance, ni jih pa skrbelo, ko so tik pred volitvami posegali v plače javnih uslužbencev in ne ko so delili božničnice. “Ko je bil čas za varčevanje, ste brezglavo zapravljali,” je spomnil vodja poslancev NSi, SLS, FOKUS.

Kaj prinaša interventni zakon?
V interventni zakon za razvoj Slovenije smo med drugim vnesli naslednje ukrepe:

  • Znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem na 15 % ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na 5 %.
  • Razvojna kapica (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrov.
  • Ureditev sistema t.i. normiranih podjetnikov

– Ukinitev omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s.p.

– Tako kot je veljalo pred ureditvijo iz ZPZR, bo davčna stopnja 20 % za vse zavezance.

– Uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo

prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

»Polni s.p.«

  • normirani odhodki v višini 80 % do 100.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 120.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 40 % do 150.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 150.000 EUR)

»Popoldanski s.p.«:

  • normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 70.000 EUR)

  • Ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
  • Uvedba “mikro s.p.”Nižji prispevki za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače (cca 18.000 evrov prihodkov): Osnova za plačilo prispevkov se zanje določi v višini 45 % minimalne letne plače namesto 60 % povprečne plače (namesto cca. 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali cca. 250 evrov).
  • Znižanje DDV

– Na 5 % za 15 osnovnih živil (pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, meso, svinjsko

meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in

zelenjava, sončnično olje, beli sladkor), brezglutenska živila ter gnojila in semena.

– Začasno za 9 mesecev na 9,5 % za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in

les za kurjavo.

  • Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti (pogodba o

zaposlitvi se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo).

  • Zakon o zdravstveni dejavnosti

– Odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih.

– Odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki (ponovno se dovoli tudi sklepanje pogodb s s.p.).

– Odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

  • Začasna neuporaba novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026
  • Odškodninska obveznost delodajalcev glede regresnih zahtevkov ZZZS v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni velja samo, če delodajalec krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu naklepno ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delodajalcev za povrnitev škode se omeji na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti. Če gre za namenoma povzročeno škodo, pa odgovornost delodajalca ni omejena.

Osnovno različico zakona, brez dopolnil, najdete TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.