Ko se
pogovarjamo o spremembi ustave imam včasih občutek, da se vsi premalo zavedamo za
kako
pomemben dokument gre. Zameglijo nas različne interpretacije kjer gre le
za merjenje politične moči ali retoričnih spretnosti. Pred nami je razprava o spremembi
90. člena ustave, člena, ki se navezuje na referendum. Ta instrument
demokracije je način in metoda, ki jo
demokratična družba lahko uporabi za urejanje ali korekcijo razmer v svojem
okolju. Prav zaradi tega ni vseeno, kakšna so določila o referendumu, ki so
zapisana v temeljnem dokumentu vsake države, v ustavi.
Jasno je, da
se referenduma ne more razpisati za vsako stvar, ki jo določena skupina ljudi želi
uveljaviti. Zato je povsem upravičena omejitev z minimalnim številom volivcev,
ki lahko zahtevajo izvedbo referenduma.
Pri določilih
o dopustnosti razpisa referenduma pa zadeva že
ni več tako enostavna. Vsakemu državljanu je razumljivo, da ni dopusten
referendum o zakonih, ki se nanašajo na nujne ukrepe za zagotavljanje obrambe
države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Pri zakonih,
ki urejajo davke, carine, druge obvezne dajatve, ukrepe za izvrševanje
proračuna in druge javnofinančne odhodke ali poroštva, pa bi že pomislili na
svoje koristi. Kdo si želi prostovoljno plačevati davke in razne takse? Spraševati
ljudi o tem ne gre, saj bi bili rezultati referenduma o teh zakonih že vnaprej
znani. Prav zaradi tega so referendumi iz teh področij nedopustni, ker posegajo
v vsebine s čimer so zagotovljeni temelji za delovanje države..
Prepoved
referenduma s sklicevanjem na prizadetost človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ali nastanek drugih protiustavnih posledic pa je področje, ki zahteva
poseben premislek. Ko govorimo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah se
moramo zavedati, da so pravice vsakega posameznika omejene s povsem enakimi
pravicami, ki jih imajo drugi. Kako pa sedaj določiti to mejo? Pregovor pravi: Ne naredi nikomur tistega, kar
sam ne želiš, da drugi stori tebi. Vendar zadeva ni tako preprosta. Izkušnje
kažejo, kako različne poglede in predstave imamo na dogajanja med nami in je ni
stvari, ki bi vsem ustrezala (primerov iz vsakdanjega osebnega in družbenega življenja
ima vsak dovolj). V izogib temu je potrebno upoštevati splošno usmeritev večine
in varovanje temeljnih načel, ki si jih vsaka družbena skupnost postavi. Pri tem pa je potrebno jasno postaviti
določena varovala, ki preprečujejo izkoriščanje posameznikov ali posameznega
sloja prebivalstva in nadvlado določene skupine. To poimenujemo kot naše
vrednote, načela, smernice, … Žal pa nam pri opredeljevanju le-teh manjka odgovornega
ravnanja in poštenosti.
Pred nami je tudi
novo določilo, ki določa, da je referendum veljaven samo v primeru, da se ga
udeleži najmanj 35% državljanov, ki imajo volilno pravico. To pa postavlja
institut referenduma v povsem drugo vrsto orodij. Primerjamo ga lahko z
volitvami, kjer ni kvoruma in so volitve veljavne ne glede na število udeležencev.
Kdor gre na volitve se opredeli tako ali drugače, kdor pa ne gre, pomeni, da mu je vseeno, kakšen bo rezultat
volitev. Pri predlagani spremembi referendumskih določil pa to ni več tako. Premajhno
število udeležencev na referendumu (manjše število kot ga zahteva kvorum) izniči
instrument referenduma. Na izid referenduma vplivajo tudi tisti, ki se
referenduma ne udeležijo, ker jim je vseeno, kakšen bo rezultat
referenduma.
Primer:
sprejeti zakon želimo preveriti na referendumu. Referenduma se udeleži 34
% volivcev od katerih je 32% proti in 2%
za zakon. Ker se je referenduma udeležilo manj kot 35% volivcev referendum ni
veljaven in zakon ostaja tak kot je bil sprejet, čeprav je zanj glasovala
velika večina udeležencev referenduma. Demokratična priložnost je bila s tem
ponujena vsem.
V razmislek
in povabilo vsem, ki si prizadevamo za dobrobit in obstanek Slovenije.
Zavedajmo se
možnosti, ki nam jih daje demokratična ureditev države in udeležujmo se volitev
in referendumov. Bodimo odgovorni, pokončni, pošteni in osveščeni graditelji
naše domovine.
Peter
Stavanja
državni sekretar na ministrstvu za obramvo