S poslanskimi vprašanji se je pričela redna seja Državnega zbora RS

V ponedeljek, 11. junija se je začela redna seja Državnega zbora RS. Prva točka dnevnega reda so bila poslanska vprašanja Vladi RS. Vprašanje vladi so zastavili tudi poslanci NSi in sicer Iva Dimic, Jožef Horvat in Janez Vasle.

Iva Dimic je vprašanje postavila ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žigu Turku:

“Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister.

Kot je znano so zasebne šole v Sloveniji za državno finančno najugodnejša rešitev za izvajanje šolskega programa. V Sloveniji imamo trenutno tri osnovne šole in šest srednjih šol, ki so zasebne narave. Izvajajo javno veljavni program, ki jim ga država sofinancira, preostanek sredstev za izvajanje programa, sredstva za gradnjo in vzdrževanje stavb in opreme pa v celoti zagotavljajo same in država s tem nima nobenih stroškov oziroma ni obremenjena.

Prav tako je dobro znano, da gre v večini za kvalitetno izobraževalne ustanove, ki šolarje in dijake zelo dobro pripravijo na poklicne izzive ter na izzive in jim prinaša življenje ter jim nudi nadstandardne storitve. Po naših informacijah pa se zasebne srednje šole srečujejo z nekaj težavami. Izpostavila bi le eno: zasebne srednje šole nimajo možnosti prijave na številne razpise za sofinanciranje, na primer učil, učnih pripomočkov, ki jih učenci pri pouku ali praktičnem pouku potrebujejo in dejansko porabijo. Razumljiva je omejitev možnosti prijave na razpise za sofinanciranje opreme, ne razumem pa zakaj se zasebne šole ne bi smele prijaviti na razpise za sofinanciranje učil oziroma učnih pripomočkov.

V zvezi s tem vas sprašujem, gospod minister:
Kaj boste storili, da se bodo zasebne šole lahko enakovredno prijavljale na razpise ministrstva za sofinanciranje učil oziroma učnih pripomočkov za učence?

Hvala za vaš odgovor in uspešno delo vam želim.”

Janez Vasle je poslansko vprašanje naslovil na ministra za zdravje dr. Tomaža Gantarja:

“Dober večer vsem skupaj, posebej še gospodu ministru, poklicnemu kolegu gospodu Gantarju, ki mu postavljam eno poslansko vprašanje, ki že ves čas slovenske samostojnosti buri del slovenskega zdravništva in precej uporabnikov zdravstvenih storitev.

Gre za vprašanje homeopatije, ki se je v Evropi in tudi po svetu v 200 letih uveljavila kot komplementarna medicinska veja. Homeopatija je v Evropi nekje priznana kot samostojen medicinski sistem ali kot zdravniška metoda ali samostojna specializacija. Del vplivnega slovenskega zdravništva v Sloveniji se sklicuje na znanstveno neutemeljenost homeopatije in ignorira dolgoletne izkušnje zdravnikov homeopatov po celem svetu, ki potrjujejo učinkovitost in uspešnost tega načina zdravljenja.

Pred približno 12 leti, v času ministrovanja gospoda prof. Kebra,- se je homeopatiji obetalo, da bo priznana. Homeopatija, akupunktura, kiropraktika in osteopatija naj bi postale del zdravstvene dejavnosti, ki bi jo lahko izvajali le zdravniki, predlog pa se je potem nekje izgubil ali pa je nekje obtičal. Homeopatija in druge omenjene zdravilske metode so bile uvrščene pod okrilje Zakona o zdravilstvu le akupunktura je bila deloma uvrščena v uradni zdravniški model kot protibolečinska terapija. Če želi zdravnik v Sloveniji zdraviti s homeopatijo tvega izgubo licence oziroma jo izgubi oziroma je ne more dobiti, če je še nima. To stališče je v nasprotju z resolucijo evropskega parlamenta, je resolucija o parlamentarni skupščini sveta Evrope o nekonvencionalni medicini. Če zdravnik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence ni nobenega razloga, da je ne bi dobil ali jo ohranil, če jo že ima. Dejstvo pa je, da ima dodatna znanja in se mi zdi v temu primeru represija neupravičena. Ponuja se mi primerjava s poklicnim gasilcem, ki bi mu zaradi njegovega poklica prepovedali kuriti taborni ogenj. Avstrijska zdravniška zbornica ima celo referat za komplementarno medicino, ki se je nedavno tega odločno postavil v bran njihovim članom homeopatom, ker so jih nekvalificirano napadli v medijih, še posebej, ker ti kritiki niso imeli niti medicinske, niti homeopatske izobrazbe.

V Sloveniji prihaja pravzaprav do smešnega nesmisla, kar zadeva farmacevte je homeopatija del zdravstvene dejavnosti, v skladu z Zakonom o zdravilih lahko homeopatska zdravila izdeluje in izdaja samo mag. farmacije, zdravnik pa ne more teh zdravil predpisovati, ker ne sme zdraviti s homeopatijo. In zdravnik pa je po zakonu edini pooblaščeni predpisovalec zdravil v humani medicini. Absurd! Tuji zdravnik pa lahko z licenco pri nas uporablja homeopatsko prakso.

Gospoda ministra sprašujem ali v zvezi s pripravo zdravstvene reforme tudi kaj razmišljajo da bi to področje uredili v Zakonih o zdravniški službi in zdravstvenim dejavnostim na sodobnejši način v skladu z evropskimi direktivami, varčevanja, ki niti zdravstva ne bo obšlo. Ustrezna zakonodaja bo komplementarne metode dala v roke zdravnikom ne pa da zdravilsko dejavnost po obstoječi zakonodaji lahko opravljajo  pravne in fizične osebe  kot podjetja, društva, zavodi in podobno.

Hvala za vaš odgovor in uspešno delo vam želim.”