Poslanec Jožef Horvat: Perspektivno je le na družinskih kmetijah temelječe kmetijstvo

Poslanec NSi Jožef Horvat je ob noveliranju Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero zgolj nujno podaljšujemo prehodno obdobje, v Državnem zboru dejal, da posredno razpravljamo tudi na splošno o stanju kmetijstva v Sloveniji. V svoji razpravi je dejal, da so po njegovem mnenju perspektivne predvsem manjše družinske kmetije.

»Ponovno bom spomnil na Program razvoja kmetijstva, ki mi je izredno dragoceni dokument, in ga je avgusta 1990, se pravi pred plebiscitom, podpisal prvi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Bil je prvi minister za kmetijstvo po prvih svobodnih volitvah iz kvote takratnih slovenskih krščanskih demokratov in po mojem prepričanju najboljši minister za kmetijstvo. Omenjen dokument je resnično izjemno dragocen in bi ga predlagal tudi sedanjemu ministru gospodu Židanu, da ga povzame, nekoliko ažurira in imamo novi zelo dober strateški dokument razvoja kmetijstva,« je uvodoma dejal Horvat in dodal:

»Med osmimi cilji je dr. Osterc v Programu razvoja kmetijstva na prvo mesto postavil čim višjo stopnjo samooskrbe s hrano. Sam se zavedam in zavedamo se poslanke in poslanci Nove Slovenije – krščanskih demokratov, da politične suverenosti ni brez zagotovljene pridelave hrane, ki je ključna strateška surovina. Takrat je bil torej cilj Peterletove vlade, če smem malo pogledati nazaj, agregatno gledano,  najmanj 80% stopnja samooskrbe. S pravilnimi odločitvami so takrat v času osamosvajanja uspeli ohraniti pridelavo na višini, ki je zagotavljala več kot 80% stopnjo samooskrbe in ustvariti potrebne rezerve. V zadnjih 15 ali morda kaj več letih smo vsi skupaj verjeli v globalizacijo in tudi liberalizacijo trgov s hrano. Obe pa sta uničevali zlasti kmetovanje na manjših kmetijah in polkmetijah. Nezadostna podpora kmetijstvu je dodatno prispevala tudi k padcu ugleda kmetijstva in kmeta pri državljanih Republike Slovenije. Ugled kmeta, kmetijstva in domače hrane moramo, spoštovane kolegice in kolegi, ponovno dvigniti, če hočemo ob ustrezni podpori povečati pridelavo in dvigniti stopnjo samooskrbe s hrano ter učvrstiti našo suverenost.«

Horvat: Kmetovanje več kot le pridelava hrane

Jožef Horvat je poudaril, da gre v tem primeru za suverenost v pravem pomenu besede in da kmetovanje seveda ni le pridelava hrane. »Angleška beseda »Agriculture« zelo veliko pove. Pove, da je kmetovanje več kot pridelava hrane. Kmetijstvo je torej kultura obdelovanja zemlje, pridelovanja rastlinske hrane in reje živali. Vse mora potekati na primerni etični ravni, h kakršni razviti svet vse bolj teži in jo podpira. Takšen način kmetovanja je sonaraven, je trajnosten. Slovenski človek je skozi zgodovino kulturno kmetoval in s tem oblikoval kulturno krajino, na katero smo ponosni in jo občuduje ves svet. Mi pa jo želimo ohraniti. Zaradi takšnega načina kmetovanja smo ohranili vsestransko pestrost in tudi veliko biološko raznolikost, ki sta neprecenljivi vrednoti in se jih vse bolj zavedamo ter jo moramo ohraniti našim otrokom,« je pojasnil poslanec NSi.

V zaključku je dejal, da je trdno prepričan, da ima perspektivno le na družinskih kmetijah temelječe kmetijstvo: »Tukaj je poudarek na družini in na kmetiji. Vse več je znakov, da se tudi v Evropski uniji zavedajo pomena manjših kmetij in jim bo namenjena v prihodnjih letih večja pozornost, vsaj upamo tako. To kaže,  da bomo lažje popravili napake, ki smo jih naredili v zadnjih letih, če bomo seveda to hoteli. Spremenjena kmetijska politika pa ne bo uspela, če ne bomo trajno in odločno pristopili k osveščanju državljanov Slovenije, o vsestranskem pomenu kmetijstva za našo suverenost, ohranitev kulturne krajine in slovenske identitete.«