Poslanci obravnavali predlog Zakona o davku na dodano vrednost

Poslanci so na redni seji obravnavali tudi Zakon o davku na dodano vrednost. Nova Slovenija omenjeni predlog zakona podpira, stališče pa je predstavil Jožef Horvat. V razpravi je poudaril, da je Slovenija 28. februarja letos prejela klofuto, oziroma uradni opomin v katerem je Evropska komisija zavzela stališče, da Republika Slovenija z ukinitvijo ali omejitvijo pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec identificira za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih računa ne plača ali ga plača le delno, ni izpolnila svojih obveznosti iz 167. člena direktive sveta 2006/112/ES.

Magnetogram stališča Jožefa Horvata v celoti objavljamo:

“Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovani gospod državni sekretar. Bistveni del zakona o spremembah zakona o davku na dodano vrednost predstavlja le en sam člen, ki določa, da se v sedaj veljavnem zakonu o davku na dodano vrednost črta 66.a člen. Ta člen je Državni zbor na predlog Vlade dodal, ko je 4. marca lansko leto sprejel novelo zakona o davku na dodano vrednost. Takrat je na dodani 66.a člen Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora odločno opozorila na nevarno početje zakonodajalca, beri takratne koalicije. Iz takrat predlaganega zakona o DDV je namreč izhajalo, da se ureditev pravice davčnega zavezanca do odbitka davka na dodano vrednost pogojuje z njegovim plačilom računa dobavitelju. Zato je Zakonodajno-pravna služba opozorila na ustaljeno sodno prakso sodišča Evropske unije s konkretnimi primeri. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pravica do odbitka, ki jo določajo člen 17 in naslednji šeste direktive, sestavni del mehanizma DDV in se načeloma ne sme omejiti. Lahko se izvršuje takoj za vse davke, ki se nanašajo na stopne transakcije. Vsako omejitev pravice do odbitka DDV vpliva na višino davčne obremenitve in jo je treba v vseh državah članicah uporabiti enako. Odstopanja so zato dovoljena le v primerih, ki jih izrecno določa šesti direktiva. Sistem DDV je namreč evropski davčni sistem.

V Poslanski skupini Nove Slovenije se v zvezi z napako v sprejeti noveli zakona o DDV 4. 2011 ne ukvarjamo z vprašanjem ali je šlo za napako strokovne narave, ali pa za politični pritisk, pač pa se sprašujemo koliko stroškov je zastalo pri zavezancih za DDV, kdo bo te stroške povrnil davčnim zavezancem, predvsem pa vztrajamo pri tem, da se v tej državi enkrat moramo začeti pogovarjati z imeni in priimki tistih, ki so v tem primeru imeli namen zlorabiti pravni red Evropske zveze misleč, da je tako slab kot slovenski.
Na matičnem delovnem telesu, na Odboru za finance in monetarno politiko sem soglašal z razpravo mag. Andreja Širclja in Alojzija Potočnika, ki sta jasno pokazala na enormne probleme, ki jih imajo izvajalci zakonov v primeru, da rešitve niso domišljene, celo v neskladju z evropskim pravnim redom. To povzroča pogoste popravke zakonov, ki posledično zahtevajo pogoste spremembe poslovnih aplikacij. Vse to pa dela naše gospodarstvo nekonkurenčno. Slovenija je 28. februarja letos prejela klofuto, uradni opomin v katerem je Evropska komisija zavzela stališče, da Republika Slovenija z ukinitvijo ali omejitvijo pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec identificira za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih računa ne plača ali ga plača le delno ni izpolnila svojih obveznosti iz 167. člena direktive sveta 2006/112/ES. Temeljni argument komisije je, da se z določbo 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost krši načelo nevtralnosti.

Poslanska skupina Nove Slovenije bo novelo Zakona o davku na dodano vrednost podprla ob ugotovitvi, da se je tudi tokrat pokazalo, da je odločitev Slovenije za vstop v evropsko zvezo bila dobra odločitev. Hvala lepa.”