Pogrom Reporterja nad NSi se nadaljuje

Ljubljnana (14. 10. 2013) – Revija Reporter se že skoraj leto dni načrtno trudi, da bi diskreditirala
delovanje stranke NSi in vodjo njene poslanske skupine mag. Mateja Tonina.
Novinarji v Reporterju se pri tem početju sklicujejo predvsem na nepreverjene
govorice in polresnice, pogosto pa različne izjave predstavnikov NSi preprosto
iztrgajo iz konteksta, jih enostransko predelajo po svojem okusu in potem
prikazujejo kot edine zveličavne resnice. Ustvarjanje in objavljanje takšnih
»resnic« v stranki razumemo kot jasno namero, da se Novo Slovenijo in njene
vidne člane diskreditira in posledično okrni zaupanje javnosti v njihovo delo.

V najnovejšem
Reporterjevem uvodniku si je tako odgovorni urednik Silvester Šurla privoščil
zapis, da naj bi v zadnjem soočenju v oddaji Tarča mag. Matej Tonin pritrjeval
tezam Gregorja Golobiča v zvezi z Zoranom Jankovićem. Kdor si bo pogledal
posnetek omenjene oddaje bo jasno videl, da to ne drži in da je mag. Tonin
stališčem Gregorja Golobiča odločno nasprotoval. Šurla velik del uvodnika
posveča analizi kampanje proti EU, vendar ni premogel toliko resnicoljubnosti,
da bi omenil, da je mag. Matej Tonin v oddaji edini izrecno opozoril, da je
evroskepticizem slaba izbira in da se Sloveniji ne piše nič dobrega, če bomo za
svoje težave krivili EU.

Da bo mera polna,
je v Reporterju danes izšel tudi posebni članek, kjer Igor Kršinar »analizira«
odnose med člani in vodstvom NSi. Članek ponovno temelji na napol preverjenih
informacijah in dobro znanih besednih zvezah »naj bi«, ki novinarju omogočajo, da v primeru odškodninske tožbe
zaradi takšnega pisanja stisne rep med noge in pač reče, da je članek napisan
na podlagi domnev in informacij, ki jih je prejel od nekih tretjih oseb. Takšno
novinarstvo je neprofesionalno in si prej kot novinarstvo zasluži oznako pisunstvo.

Nova
Slovenija

Odziv mag. Mateja Tonina na zapise v
Reporterju

Naj pojasnim,
kaj sem pravzaprav rekel v pogovoru za Delo: “Če hočemo postati
največji, moramo širiti svoj prostor, za to pa moramo ljudem pokazati, kako
bomo jutri bolje in lažje živeli. Če hočemo spreminjati Slovenijo na bolje, nas
mora zanimati prihodnost, in to zanima mlado ekipo v NSi. Obstajajo pa v
stranki ljudje, ki jih tudi zaradi osebnih travm zanimajo pretekle zgodbe in
nerazčiščena zgodovina“. Novinar Reporterja Igor Kršinar je v članku
in tudi nekaterim funkcionarjem NSi mojo izjavo zlonamerno interpretiral, češ
“mlade v NSi zgodovina ne zanima, trpljenje žrtev komunističnega režima
se jim zdi nepomembno, zanima jih samo prihodnost”, čeprav sem mu kar
pol ure razlagal vse okoliščine in kontekst izjave. Če ni verjel meni, da je
njegova interpretacija popolnoma napačna, bi resnico lahko preveril tudi pri
novinarskem kolegu iz Dela.

Izjava v Delu
povzema stavke iz daljšega pogovora, ki sem ga imel z novinarjem Dela Zoranom
Potičem. Povedal sem mu, da je pravica do pokopa in poprava krivic osnovna
civilizacijska norma, ki jo mora zagotoviti vsaka država. Slovenija jo še ni.
Povedal sem mu, da imamo v stranki različne ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi
stvarmi. Za mlajši del stranke sem dejal, da se trenutno osredotoča na pripravo
gospodarskega programa za izhod iz krize, da pa imamo v stranki tudi nekatere,
ki so v času komunističnega režima veliko pretrpeli, zato razumljivo zaradi
svojih travmatičnih izkušenj več pozornosti posvečajo aktivnostim za popravo
krivic in razjasnitvi nerazčiščene zgodovine. Jasno je, da se stranka ni
odpovedala stališčem, s katerimi je prišla v parlament. V nadaljevanju sem še
dodal, da v teh kriznih časih Slovenija potrebuje dobre rešitve za izhod iz
krize. Moj poudarek je bil na tem, da
za preboj med največje stranke, poleg boja proti totalitarizmom in boja za
popravo krivic, potrebujemo tudi dober gospodarski program. Nikjer v
Delovi izjavi ni mojega poziva, naj se nehamo boriti za popravo krivic, nikjer
v moji izjavi ni zaničljivega odnosa do žrtev totalitarizma. Največ kar mi
lahko očitajo je, da sem nerodno orisal zanimanja posameznih članov NSi. Sicer
pa, če se člani stranke ukvarjajo z različnimi temami, lahko to le prispeva k
učinkovitejšemu delu stranke.

V zvezi z
izstopom Radovana Cerjaka sem novinarju Kršinarju povedal, da me odvetnik
Cerjak neupravičeno krivi za vse njegovo nezadovoljstvo. Povedal sem mu tudi,
da sem videl veliko spremembo pri odnosu do stranke na strani odvetnika Cerjaka
v trenutka, ko smo zavrnili možnost, da bi s poslansko skupino sklenil pavšalno
pogodbo o svetovanju. Obrazložil sem mu tudi zakaj. Zato, ker smo namesto tega
zaposlili izkušeno pravnico za polni delovni čas. Domnevam, da tega dela zgodbe
v Reporterju ni bilo, ker sta Igor Kršinar in Radovan Cerjak dobra prijatelja.
Prav tako v Reporterju ni bila omenjena informacija, da je stranka ob tem, ko
je Cerjaka izgubila, kar obžalujem, pridobila več kot sto novih mladih članov.

In še glede
slavnega glasovanja, ki se mu v Reporterju skoraj v nobeni številki ne
izognejo. Pri vsej zgodbi ves čas izpostavljajo samo mene, ker vedo, da me na
takšen način učinkovito diskreditirajo. Resnica je, da za končni rezultat isto
odgovornost kot sam nosita tudi preostali dve pomladni stranki. Seveda pa v
Reporterju vedno pozabijo pripisati, da če bi dva poslanca SDS in štirje
poslanci SLS glasovali proti, slavnega predsedniškega dodatka ne bi bilo. Za
sedanjo ureditev instituta nekdanjega predsednika države torej enako
odgovornost nosijo vse tri pomladne stranke.

Načrt in
naloga Reporterja je jasna. Stalno morajo ustvarjati dvome v moje delovanje.
Vsa moja srečanja morajo predstaviti kot velike teorije zarote. In to samo
zato, da škodijo mojemu ugledu v javnosti in da v NSi vnesejo nemir. Verjamem,
da bi v času pred prihodnjimi volitvami marsikomu koristila destabilizirana
NSi, vendar se želje po rasti in napredku NSi ne da ustaviti.

mag. Matej
Tonin