Matej Tonin: Naš skupni cilj mora biti učinkovito ukrepanje države tudi v izrednih okoliščinah

Ljubljana (26. 2. 2014) – Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora
sprejemajo paket interventnih zakonov, ki bodo omilili posledice nedavne
vremenske ujme. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v stališču
krščanskih demokratov dejal, da bi moral biti cilj vseh poslancev, da bi sprejeli
takšno zakonodajo, ki bi državi omogočila, da ustrezno ukrepa tudi v izrednih
okoliščinah.

Uvodoma je bil Tonin kritičen do tega, da Slovenija še nima vzpostavljenega
pravega mehanizma, ki bi omogočil ukrepanje, se pa vedno znova sprejemajo
interventni ukrepi. »Poznamo zelo malo evropskih držav, ki
bi ob krizi in naravnih nesrečah hitele spreminjati zakonodajo in na takšen
način šele ustvarjale podlago za ukrepanje države. Naš cilj, naš skupen cilj v
tem parlamentu bi moral biti, da imamo takšno zakonodajo, ki državi omogoča
učinkovito ukrepanje v vseh okoliščinah. Kot pa kaže praksa v Sloveniji, skoraj
ob vsaki naravni nesreči sprejemamo interventne zakone. S tem,
ko vlada pride pred parlament z interventnim zakonom, dokazuje predvsem to, da
na podlagi obstoječih zakonov ni sposobna ukrepati, in da tega niti ni bila
sposobna pravočasno ugotoviti. Danes tako izgubljamo dragocen čas, saj šele pripravljamo
podlago za ukrepanje,« je dejal Tonin in dodal:

»Interventne zakone največkrat sprejemamo zato, da prikrijemo
nesposobnost tistih, ki bi morali obstoječo zakonodajo izvajati oziroma ter da
prekrijemo dejstvo, da smo nekatere zakone v preteklosti sprejemali preveč
hitro in tudi premalo premišljeno. Vlada s predlaganjem interventnim zakonom
dela seveda vtis, da ukrepa, a sprejemanje zakona ni ukrepanje, ampak zgolj
pripravljanje podlag za ukrepanje. Podlage bi seveda morale biti že
pripravljene zdavnaj, preden je prišlo do nekega izrednega dogodka.«

Tonin: Krščanski demokrati predlagamo znižanje katastrskega
dohodka ne glede na višino škode

Matej Tonin je izpostavil predlog NSi, da se katastrski
dohodek zniža za katerikoli odstotek poškodovanega gozda in ne zgolj za tiste
gozdove, ki so tako poškodovani, da je nujna sanitarna sečnja presega 50%
desetletnega mogočega poseka. Stališče pa je zaključil z naslednjimi besedami: »Poslanski skupini Nove Slovenije smo na nek
način razočarani nad tem, da predlog interventnega zakona ne vključuje tudi
možnost odpisa davka na nepremičnine. Smo pa po drugi strani zadovoljni, da je vlada
v predlog zakona umestila začasne programe aktivne politike zaposlovanja za
odpravo posledic žleda. Upamo, da bo vlada te programe tudi dejansko izvedla,
pri čemer naj se poudari usposabljanje oseb za varno delo v gozdovih. Naj še
enkrat spomnimo, da morajo pristojni organi poskrbeti za to, da bodo tudi
lastniki gozdov, ki bodo sami odpravljali posledice žleda, primerno obveščeni
in opozorjeni o načinu in postopkih za spravo poškodovanega lesa. Ob koncu pa
naj dodam, da so kljub vsemu gasilci, vojska in civilna zaščita dokazali, da
sistem zaščite in reševanja v ključnih točkah vendarle deluje, kot pa pri vseh
sistemih, pa tudi tukaj, še vedno obstajajo možnosti za izboljšave in dodelave.«

Poslanec Horvat izpostavil energetski potencial lesa po žledolomu

V kontekstu obravnave novele Zakona o gozdovih na seji Državnega zbora, ki se sprejema neposredno po naravni nesreči – žledolomu, ki nas je prizadel, je poslanec NSi Jožef Horvat postregel tudi s fascinantnimi podatki o toplotnem potencialu, ki ga imamo praktično na razpolago ta trenutek.

Pri tem se je skliceval na svoje  prijatelje s Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani in Oddelka za toplotni in okoljski inženiring, ki z zaskrbljenostjo spremljajo uničenje slovenskih gozdov zaradi izjemnih vremenskih razmer. Že prve ocene gozdarske stroke namreč kažejo na izjemne količine dreves za nujni posek v obsegu več kot 4 milijonov kubičnih metrov. Več kot 4 milijone kubičnih metrov lesa bomo morali posekati oziroma pospraviti. Manjša količina tega lesa bo uporabna v tehnološke namene, velika večina pa bo primerna predvsem za uporabo v energetske namene in o tem je Horvat v nadaljevanju spregovoriti.

Izjemno pomembno je namreč, da ta energetski potencial v čim večji meri izrabimo doma. In kakšen je ta energetski potencial? Strokovnjaki na omenjeni fakulteti so izračunali, da je ta energetski potencial okrog 8 teravatnih ur (8 TWh). To 8.000 milijard vatnih ur. To pomeni toliko toplote kot jo proizvede TETOL v približno sedmih letih za namene daljinskega ogrevanja Ljubljane. Torej imamo goriva za sedem let. Zaradi tehnoloških ovir kurilnih naprav te lesne biomase, ki je na razpolago, v Sloveniji nismo sposobni koristno izrabiti v kratkem času, nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi ta dragoceni energetski potencial poniknil v izvoz po nesramno nizkih cenah. Nujno je, da so odločitve o najbolj učinkoviti izrabi viškov lesa tudi v energetske namene na daljši rok osnovane na strokovnih rešitvah. Na področju tehnologij učinkovite izrabe lesne biomase ima  Fakulteta za strojništvo veliko izkušenj, ki jih v ta namen ponuja, ministrstvom in tudi drugim institucijam.