Matej Tonin: Če za razdolževanje podjetij ne bomo naredili ničesar, ne bo gospodarske rasti

Ljubljana (26. 3. 2014) – Na pobudo NSi je bila včeraj pozno popolne na dnevnem redu Državnega zbora nujna seja odbora za gospodarstvo, kjer so obravnavali problem zadolženosti podjetij in možnosti njihovega razdolževanja. Matej Tonin je v uvodu v sejo dejal, da je zadolženost problematična zlasti za mala in srednja podjetja, ki so v težave zašla predvsem zaradi vsesplošne plačilne nediscipline in da se z reševanjem tega problema v Sloveniji premalo ukvarjamo. Prav zato je NSi tudi sklicala omenjeno nujno sejo, ki so se jo poleg poslancev in predstavnikov ministrstev udeležili tudi številni vabljeni gostje s področja bančništva in gospodarstva.

»Veliko podjetij je v težavah tudi zato, ker so bila mala in srednje velika podjetja v vlogi podizvajalcev večjih poslov in se niso bila poplačana. Če ne bomo naredili ničesar, ne bo gospodarskega okrevanja, brez tega pa vemo, kam vse skupaj vodi,« je dejal Tonin in opozoril, da se v naši državi premalo ukvarjamo s problemom prezadolženosti slovenskih podjetij.

Pojasnil je tudi, kako je prišlo do pretirane zadolženosti podjetij: »Med letoma 2004 in 2008 je bilo obdobje velike konjunkture, ko so številne podjetnike dobesedno silili k najemanju kreditov. Še leta 2004 so bila slovenska podjetja zadolžena za deset milijard evrov, štiri leta pozneje pa že za 40 milijard evrov. Imamo torej množico podjetij, ki so prezadolžena. Zato ne dobijo novih kreditov, posledično ne morejo ustvarjati novih projektov, brez teh pa ne morejo ustvarjati novih delovnih mest,« je bistvo problema povzel Tonin.

Razdolževanje malih in srednje velikih podjetij je nujno

»Politiki smo preko zakonodaje dolžni zagotoviti primerno poslovno okolje, ki bo konkurenčno in bo privabljalo tudi svež kapital iz sosednjih držav in tujine,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi in dodal, da dokler bo neko podjetje v Sloveniji na gradbeno dovoljenje čakalo več mesecev ali celo let, v Avstriji pa ga bo podjetje dobilo v nekaj tednih, do takrat stvari pri nas ne bodo sle na bolje. Zato je treba  po njegovem mnenju cim prej ukrepati in ne le nemo spremljati kaj bo prinesel čas.

Tonin: Kakšni so kriteriji prenosa slabih terjatev na DUTB?

Da so razmere v slovenskem gospodarstvu resne in da je nujna seja odbora na temo razdolževanja povsem na mestu, je v svoji razpravi potrdil tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Matej Tonin je v predstavitvi razlogov za sklic nujne seje parlamentarnega odbora izpostavil tudi problem prenosa slabih terjatev na DUTB, kjer do sedaj ni bilo pojasnjeno, po katerih kriterijih se ocenjujejo slabe terjatve in katera podjetja bodo svoje slabe kredite lahko prenesla na DUTB. Zato je NSi v enem izmed predlogu zaključnih sklepov seje predlagala, da vlada te kriterije prenosa terjatev tudi jasno predstavi.

Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan je dejal, da so bila najbolj zadolžena podjetja večinoma že prenesena na DUTB, kjer trenutno tudi ogromno nepremičnin. Kot temeljni problem naše krize pa je Fabijan izpostavil netransparentnost lastništva. »Ne vemo, kdo je lastnik in potem ugotovimo sistem neke hobotnice,« je pojasnil situacijo.

Na DUTB medtem zagotavljajo, da gredo vsa njihova dejanja v smeri povrnitve čim več denarja davkoplačevalcem, ki so sodelovali pri sanaciji bank. »Nujno je potrpljenje, nikomur ne bomo podarili državnega premoženja,« je dejal vodja upravljanja terjatev na DUTB Janne Harjunpaa. Glede nepremičnin je denimo dejal, da jih ne bodo prodajali takoj in za vsako ceno, pač pa v trenutku najbolj ugodnih cen. Ob tem v DUTB opažajo, da so že banke pred njimi poskušale prestrukturirati podjetja, a v večini primerov je šlo zgolj za odlaganje rešitev.

Aleksandra Podgornik: Ljudje v Podravju se bodo začeli spraševati, ali želijo živeti v Sloveniji ali Avstriji

Na seji so se seznanili tudi s konkretnimi problemi, s katerimi se soočajo podjetja. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so opozorili, da je malo gospodarstvo prepuščeno samo sebi, insolvenčna zakonodaja pa je napisana le z mislijo na velika podjetja. Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik pa je opozorila, da podjetja, četudi niso v slabem finančnem položaju, ne dobijo bančnih garancij, brez teh pa ne morejo izvažati. »Skušajmo čim prej poiskati rešitev, drugače se bodo ljudje v Podravju začeli spraševati, ali želijo živeti v Sloveniji ali Avstriji,« je pozvala.

Mitja Mavko s finančnega ministrstva je potrdil, da se je zadolženost podjetij močno povečala med letoma 2004 in 2008 in tako kot minister Dragonja opozoril, da bi bilo nekoliko preveč ambiciozno pričakovati, da bo do rešitve prekomerne zadolženosti prišlo v štirih mesecih. Doslej je bilo na DUTB prenesenih več kot 500 tveganih naložb, je povedal. Ob tem je Mavko zagotovil, da bo vlada predlagala nove spremembe insolvenčnega zakona, če bo ocenila, da doslej sprejete spremembe insolvenčne zakonodaje ne dajejo zadostne podlage za prestrukturiranje podjetij. Takšen je bil tudi sklep, ki so ga po koncu več kot štiriurne razprave sprejeli člani odbora: Vlada naj aktivno sprejema izvajanje zakonodaje in po potrebi predlaga ukrepe.

(Delno povzeto po STA)