Lojze Peterle za Večer: Vlada ni šla po najboljši poti z dragim zadolževanjem in brez reform

Objavljamo intervju z nosilcem liste NSi in SLS Lojzetom Peterletom v Večeru. Poudaril je, da je fiskalna konsolidacija je nujna in dodal, da smo v teh letih poslušali precej leve demagogije na temo varčevanja. »Vlada ni šla po najboljši poti z dragim zadolževanjem in brez reform«, je še bil jasen Peterle.

Gospod Peterle, kakšen je vaš komentar nedeljske izjave predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Josepha Daula, da EU potrebuje organ, ki bo nadziral sodne sisteme v državah članicah?

Daul je zavzel odnos do problemov pravosodja v celotni EU. Ne predlaga politične, ampak strokovno kontrolo. Želi, da je pravosodje pravično. Takšno pozicijo podpiram.

Po desetih letih članstva v EU se je Slovenija znašla pred velikimi izzivi gospodarske krize. Ste zato, da v državo pride trojka ali kakršnakoli druga oblika zunanje pomoči ali ne? 

Predvsem si ne želim razlogov za njen prihod. Potrebno je poiskati pot iz krize. V Sloveniji je trojka postala ideološko-politično vprašanje. Mene zanima najprej najboljša rešitev, ne trojka da ali ne. Vlada ni šla po najboljši poti z dragim zadolževanjem in brez reform. Če bi se poslužila ugodne evropske pomoči, bi to pomenilo tudi reforme. V Sloveniji nismo doživeli jasnega ovrednotenja različnih izbir, ampak politično-ideološki odpor do Evrope.

Ste za delni odpis dolgov zadolženim evropskim državam?

To se je že zgodilo v Grčiji. Kjer ne gre drugače, bi to podpiral, ne bi pa šel v široko prakso, ker to ne bi prispevalo k odgovornosti držav članic.

Kako konkretno bi/ste iz Bruslja pomagali slovenskemu gospodarstvu pri odpiranju novih delovnih mest?

Poslanci smo zakonodajalci, ne agenti za zaposlovanje. Skušamo prispevati k dobrim okvirnim pogojem za gospodarjenje. Ko pa se na nas obrača gospodarstvo s konkretnimi vprašanji, skušamo pomagati po najboljših močeh.

Kako konkretno ste pomagali mladim? Naštejte tri konkretne ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali brezposelnost med mladimi!

Z Microsoftom in Huaweijem sem organiziral posebno tekmovanje v aplikacijah za pametne telefone, pri čemer je sodelovalo okrog 150 mladih ljudi. Delovne skupine nadaljujejo z delom tudi po tekmi. Sem za posebno mladinsko politiko, zato sem podprl jamstveno shemo za mlade. Ključno za mladino pa je, da splošne pogoje za gospodarjenje izboljšamo tako, da se bo začelo zaposlovanje nasploh. Kjer ni dualnega sistema izobraževanja, bi ga bilo treba uvesti.

Ali naj EU še naprej sili države k varčevanju in fiskalni konsolidaciji, ali je čas za povečane investiciji in usmerjanje dodatnih javnih sredstev za zagon gospodarstev?

Fiskalna konsolidacija je nujna. V teh letih smo poslušali precej leve demagogije na temo varčevanje. Desnica v Evropi se nikoli ni zavzemala samo za varčevanje. Če je država predraga, tako kot je slovenska, je potrebno tudi varčevanje. Vse trojke so bile poslane na misijo tudi z glasom slovenske vlade. Izkazalo se je, da kjerkoli je prišlo do pomoči, kljub napakam, je sledilo tudi okrevanje. EU se je pobrala in našla pot iz krize, saj imamo v večini držav gospodarsko rast.

Delo v EP prinaša mesečne prejemke v višini okoli 13 tisoč evrov in visoka pokojnina. Ste imeli tudi to v mislih, ko ste vložili kandidaturo?

Pri nobeni zaposlitvi nisem mislil najprej na denar. Moja neto plača je okrog 5 tisoč evrov. Od nje dam 10 odstotkov tistim, ki so v stiski. Naš problem ni osem evropskih plač, ampak da imamo v Sloveniji na sto tisoče prenizkih plač. Kjer so šli v reforme, so dvignili gospodarstvo in plače. Slovenija se je sama spravila v bližino nizkih plač.

V katero smer naj se EU razvija v prihodnje? V smer federalizacije in s tem poenotenja fiskalne politike ter davčne zakonodaje, ali v smer omejevanja pristojnost EU, ter morebitni premislek o odpravi evra?

Predvsem je pomembno, da imamo več skupnih politik. Lizbonska pogodba omogoča veliko več, kot delamo zaenkrat skupaj. Nisem za združene države Evrope, ampak da EU ostane zveza nacionalnih držav. Sem pa za to, da bi več stvari delali skupaj – predvsem na gospodarskem, zdravstvenem in zunanjepolitičnem področju. Za to je potrebna politična volja.

Na čigavi strani ste, ko gre za ukrajinsko-rusko vprašanje? Je EU sprejela zoper Rusijo dovolj ostre sankcije?

Sem na strani načel, vrednot in pravil igre, ki lahko krepijo partnerstvo med EU in Ukrajino in Rusijo. Spor v Ukrajini je zelo kompliciran. Če je Rusija v Ukrajini posredovala zato, ker ne mara, da Ukrajina deli z EU iste vrednote in načela, potem je ravnala narobe. Zelo obžalujem, da so v Ukrajini padali ljudje z evropskimi zastavami v rokah. Izvozil jih ni Bruselj, ampak so jih sami naredili.

Kaj je vaša konkurenčna prednost pred ostalimi tekmeci na letošnjih volitvah?

Imam rezultate. Na mojo pobudo je prišlo do direktive, ki bo ukinila stroške telefonskega gostovanja. Pravi, da ljudje ‘čutijo Peterleta v žepu’. Na področju zdravja sem bil dvakrat izbran kot naj poslanec. Baronica Ashtonova pa me je dvakrat poslala na zahtevno opazovano misijo v Nigerijo in Kenijo.

Kako bi ocenili delo evropskega komisarja Potočnika? Kaj je storil za EU, kaj za Slovenijo? In ali naj ostane v evropski komisiji ali pa rabimo novega komisarja? Koga bi predlagali v EK vi?

Ocenjujem ga pozitivno. Kar je storil za EU, je storil tudi za Slovenijo. Ne bi imel težav, če bi dobil tretji mandat. Po drugi strani pa bi želel, da delamo bolj uravnoteženo. Če je imela leva liberalna stran deset let, bi bilo primerno, da je naslednji komisar iz desne sredine.

Kakšno je vaše stališče o davku na finančne transakcije? Naj bo ali ne?

Podpiram ga. EU potrebuje tudi svoj lastni vir. Potem bo manj razprav, koliko sredstev gre iz proračunov držav.

Se boste zavzemali za ukinitev davčnih oaz?

Zelo bi bil vesel, če pride do tega. Davčne oaze so anomalija, ki niso v skladu z evropskimi načeli.

Se zavzemate za ukinitev sedeža EP v Strasbourgu, ko vemo, da mesečna selitev parlamenta iz Bruslja v Strasbourg stane 180 milijonov evrov?

Že nekajkrat sem glasoval za en sedež. Ker pa je to zapisano v pogodbi, lahko en glas proti ohrani stanje, kakršno je. Zato bo težko doseči spremembo.

Ali se vam zdi, da bo podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA prinesel koristi za državljane? Katere?

Prepričan sem, da bo sporazum okrepil trgovino in prispeval k dvigu BDP na obeh straneh. Evropa pa mora biti zelo pozorna, saj imamo zelo različen interes od ZDA na področju kmetijstva in gensko spremenjenih rastlin. Ne želim, da sporazum v Evropo prinese poplave gensko spremenjene hrane. Trdo se moramo pogajati in zavarovati evropske interese.

Vas skrbi dejstvo, da se v EU razlike med državami povečujejo, ne zmanjšujejo, kar naj bi bil cilj unije?

Bolj me skrbijo razlike, ki se dogajajo v Sloveniji. EU je že močno znižala razlike, če pogledamo na primer kje sta bili Irska ali Finska ob vstopu v zvezo. Zadaj ostane tisti, ki ne spoštuje istih pravil igre. Na razpolago so kohezijska, strukturna in druga sredstva.

Ali lahko tradicionalnim strankam pripišemo krivdo za porast desnega ekstremizma in nanj vezanega populizma? 

Krize vedno spravijo na površino populizem in ekstremizem, ki pa zgublja podlago, saj je Evropa začela okrevati. Iz krize so se izvile države, kjer so oblast prevzeli krščanski demokrati – v Španiji, Portugalski, Irski, na bolje pa gre tudi Grčiji.