Vabljeni k branju intervjuja s predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki je objavljen v zadnji številki priloge Polet. Predsednica je poudarila, da bi pogoje za nova delovna mesta ustvarili tako, da bi znižali davčno breme in bo vsak zaposlen državljan v povprečju plačal 100 evrov davkov manj.
Ugled politike nasploh je v zadnjih letih zaradi številnih korupcijskih afer na izjemno nizki točki, vi pa ste kot nekontaminirani politiki nekakšna kolateralna škoda teh razmer. Kako se boste spopadli z vprašanjem povrnitve ugleda in zaupanja javnosti?
Politika je delo za skupno dobro in tega se v NSi zavedamo. Prav s poštenim in odgovornim delom ter brez škandalov poskušamo biti za zgled in tako povrniti zaupanje v slovensko politiko. Upamo, da bodo tudi državljanke in državljani Slovenije na volitvah tako držo in delovanje prepoznali kot pravilno in zaupanja vredno ter to nagradili tudi s podporo našim kandidatom.
Kako mislite mobilizirati mlade, da bodo spet prišli na volišča?
Mladim je treba predstaviti možne alternative zdajšnjemu stanju in jih pozvati, da prihodnost vzamejo v svoje roke in glas namenijo tistemu, ki mu zaupajo, da bo alternative tudi uresničil. Pot do uresničitve teh ciljev po našem mnenju vodi prek nizkih davkov, enostavnejših upravnih postopkov in odprtega gospodarstva.
Kako ustaviti beg možganov in kako mlade, ki so uspešni v tujini, privabiti nazaj v Slovenijo?
Da bi preprečili beg mladih in visoko izobraženih ljudi iz domovine, nameravamo uvesti t. i. socialno kapico, ki bi z manjšo davčno obremenitvijo plač mlade stimulirala, da si delo poiščejo oziroma ga ohranijo v Sloveniji. Prav tako bi z drugimi davčnimi razbremenitvami spodbujali in nagrajevali podjetnost ter vlaganje v raziskave in razvoj.
Kje leži prihodnost našega šolstva? Bo privatizacija javnega visokega šolstva prej ali slej nuja?
V NSi smo privatizaciji naklonjeni, saj je konkurenčnost tudi na tem področju dobrodošla. Dejstvo pa je, da mora biti izobraževanje dostopno vsem, ne glede na socialni status. V programu NSi smo se zavezali, da bomo uveljavili avtonomno in odprto visoko šolstvo. Konkretno smo predlagali tudi, da bomo odpravili možnost sklepanja podjemnih in avtorskih pogodb za pedagoški ter raziskovalni kader, zaposlen v visokošolskem sistemu, uvedli spremembe financiranja visokošolskega izobraževanja, po katerih bodo študenti, ki v predpisanem roku ne končajo študija, dolžni vrniti stroške študija državnemu proračunu. Hkrati bi prenesli habilitacijske postopke na visokošolske zavode, odprli visokošolski prostor za vstop tujih univerz s takojšnjo odpravo vseh administrativnih ovir, ki zdaj to preprečujejo.
Na področju izobraževanja načrtujemo še naslednje ukrepe: uvedba sodobnih formalnih in neformalnih programov, ki so namenjeni vzgoji in izobraževanju na področju podjetništva in razvoja inovacij, vzpostavitev inkubatorjev za mlade in »coworking« prostora. Poleg tega predlagamo še spremembo izhodišč za razvoj različnih programov strokovnega izobraževanja, uveljavitev različnih modelov praktičnega usposabljanja med izobraževanjem, povezavo šolskega sistema z delodajalci in zagotovitev boljšega prehoda med izobraževanjem in trgom dela. Zavzemamo se za uvedbo sistema priznavanja in vrednotenja formalnih in neformalnih znanj.
Kako boste prepričali mlade inovatorje, ki na različnih »start up« portalih uspevajo z izvirnimi poslovnimi priložnostmi, da bodo želeli ostati v Sloveniji?
Uvedli bomo tako imenovano socialno kapico, da bodo mladi tudi v Sloveniji lahko delali pod podobnimi pogoji kakor zaposleni v konkurenčnih podjetjih v tujini. Kot smo se zavezali v programu, želimo z nizkimi davki, enostavnejšimi postopki, reformo trga dela, povečanjem plačilne discipline odpreti gospodarstvo in tako postaviti bolj spodbudno poslovno okolje, ki bo privabljalo tudi tuje investitorje. S spremembami zakonodaje bomo omogočili ustanovitev štipendijskih in razvojno-raziskovalnih skladov, ki se polnijo s sredstvi podjetij, in sicer tako, da bo država vsakemu donatorju v tovrstne sklade omogočila davčni odbitek, davčno olajšavo ali davčne počitnice.
Kako lahko Slovenija naredi gospodarski preboj? Kako izrabiti naše naravne potenciale?
Za gospodarski preboj mora Slovenija narediti strukturne reforme (pokojninska, zdravstvena, reforma trga dela), prodati državne deleže v bankah in podjetjih odgovornim lastnikom, znižati davke, poenostaviti in pospešiti upravne postopke in umeščanje objektov v prostor, odpreti gospodarstvo in vzpostaviti konkurenčno poslovno okolje, vzpostaviti zaupanje v pravno državo, pospešiti sodne postopke in povečati plačilno disciplino. Kar zadeva naravne danosti, je treba izrabiti zlasti potencial lesa (biomase) in vode.
Kaj konkretno pomeni ohranitev socialne države? Kako boste ustvarili 10 novih delovnih mest (razložite na primeru)?
Krščanski demokrati razumemo socialno državo kot varovalni mehanizem za vse tiste, ki so se po spletu okoliščin, na katere niso mogli vplivati, znašli na robu. Cilj našega koncepta socialne države ni ustvarjati od politike odvisnih prejemnikov socialne pomoči ali s političnimi intervencijami ohranjati delovna mesta, ki posamezniku omogočajo zgolj bedno in človeka nedostojno životarjenje, naš cilj je odpiranje kakovostnih delovnih mest, ki bodo neodvisna od politične dobre volje (in političnih manipulacij) in proračunskih sredstev.
Cilj NSi je, da bi pogoje za nova delovna mesta ustvarili tako, da bi znižati davčno breme in bo vsak zaposlen državljan v povprečju plačal 100 evrov davkov manj. Ocenjujemo, da bo zaradi tega ljudem ostalo 100 milijonov evrov denarja več, kar na drugi strani pomeni toliko evrov manj prilivov v proračun. Nadomestiti jih nameravamo s prilivi iz naslova novih zaposlitev in povečane potrošnje.