Ljudmila Novak v intervjuju za Dnevnik: Verjamemo, da je uspešno gospodarstvo najboljše zagotovilo za socialno državo

V intervjuju za današnjo izdajo Dnevnika je predsednica NSi Ljudmila Novak spregovorila o aktualnem dogajanju v slovenski politiki, odnosih med vlado in opozicijo ter med posameznimi strankami v opoziciji, dolžniški krizi v Grčiji, zakonu, ki izenačuje istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo, itd.

V nadaljevanju obljavljamo celotni intervju:

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak ni skrivala zadovoljstva, potem ko je bil na julijski seji parlamenta sprejet njihov predlog zakona o prikritih grobiščih. Skupaj sta stopili NSi in SMC. Dan kasneje je NSi prispevala glasove za izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. »Ne želimo biti proti neki rešitvi zgolj zato, ker smo opozicija,« pravi Novakova, ki priznava, da se je v tem mandatu večkrat sestala s premierjem Mirom Cerarjem kot s prvakom SDS Janezom Janšo.

Minilo je leto dni od državnozborskih volitev. Kako vidite dogajanje v politiki v tem letu?

Napovedi NSi, da bo imela koalicija težave, so se uresničile. Še največ težav je imela pri prodaji državnega premoženja in kadrovanju. Pričakovali smo, da bo vlada delala zelo počasi, saj je SMC novinka v politiki in ni imela dovolj izdelanega programa. Ministrska ekipa doslej ni bila dovolj učinkovita, saj ni izpeljala nobenih ključnih reform na področju gospodarstva, pravosodja in zdravstva. Vendar pa počasi »grize« naprej. Ocenjujem, da bodo interesi prevladali in predčasnih volitev za zdaj ne bo.

Na nekaterih točkah ste se z največjo vladno stranko SMC našli: podprli so vaš zakon o prikritih grobiščih, vi ste podprli fiskalno pravilo in še nekatere druge predloge vlade. Vsake toliko časa se pojavljajo namigovanja, da bi NSi utegnila vstopiti v koalicijo.

O tem ne razmišljamo. So pa v SMC večkrat izrazili obžalovanje, da pred letom dni niso na drugačen način zastavili koalicijskih pogajanj. V nekaterih točkah se gotovo strinjamo s SMC, na primer glede prodaje državnega premoženja. Fiskalno pravilo smo podprli predvsem na podlagi intenzivnega sodelovanja s strokovnjaki in zaradi odgovornosti do države. Iskali smo rešitve in postavili nekatere pogoje. Ker so bili ti v veliki meri sprejeti, nismo imeli razloga, da bi zakonu nasprotovali. Ne želimo biti proti določeni rešitvi zgolj zato, ker smo opozicija. O prikritih grobiščih in pokopu žrtev smo se z Mirom Cerarjem pogovarjali že v času oblikovanja koalicije, pokazal je pripravljenost, da na tem področju nekaj naredi. Pri preostalih dveh koalicijskih strankah pripravljenosti za to očitno ni.

Tudi v SDS vašega predloga zakona o prikritih grobiščih niso podprli. Ste bili presenečeni?

Obljubo, da bomo pripravili zakon, smo izpolnili in bil je sprejet. Glede na večkrat izražena stališča, da je treba mrtve pokopati, smo si želeli, da bi zakon podprle vse stranke. K sprejemu so sicer prispevali tudi vzdržani glasovi, res pa je, da sem pričakovala, da bo SDS naš zakon podprla.

V SDS so vzdržanost pri glasovanju utemeljevali s tem, da civiliziran narod za pokop mrtvih ne potrebuje nobenega zakona. Mislite, da je bil res to razlog za njihovo ravnanje? Ali pa so ocenili, da bi s podporo zakonu izgubili eno od tem za nagovor volilcev in politično obračunavanje oziroma so nezadovoljni, ker je zakon predlagala vaša stranka?

O tem največ povedo besede Ivana Omana (ta je dejal, da bi tisti, ki bi predlogu nasprotoval, to lahko storil le iz političnih, ideoloških ali prestižnih razlogov, op. p.). Sedanji zakon o vojnih grobiščih ni ustrezno urejal vprašanj o prikritih grobiščih. Namen NSi je bil iskren, rešitve smo predlagali zaradi ljudi, ki so spraševali, zakaj ne pokopljemo mrtvih iz Hude Jame.

Koliko pa lahko vaš zakon prispeva k temu, da se žrtev vojnega in povojnega nasilja ne bo več zlorabljalo za dnevnopolitične strankarske kalkulacije?

Če se bo zakon izvajal, bo prenehal obstajati eden od razlogov za nenehno odpiranje te teme. Kdor jo želi zlorabljati v politične namene in za razdor v družbi, pa bo to počel še naprej. Narobe je, če politika razlaga zgodovino namesto zgodovinarjev. Verjamem, da so z zakonom zadovoljni svojci žrtev oziroma vsi tisti, ki si iskreno želijo, da bi bili mrtvi pokopani, grobišča urejena, politika pa bi se lahko v prihodnosti bolj posvečala aktualnim zadevam.

Zdi se, da vaša stranka bolje sodeluje z vladno SMC kot pa z desnosredinsko opozicijsko SDS.

Tega ne morem reči. V nekaterih točkah imamo s SMC podobna stališča, s SDS pa imamo sorodnejši program. Vztrajamo na svoji poti, v katero trdno verjamemo. Ne pustimo pa, da bi nas kdo ustrahoval ali utišal.

Kolikokrat pa ste se v tem mandatu sestali z Mirom Cerarjem in kolikokrat z Janezom Janšo?

Z Janšo sva se sestala nekajkrat, drži pa, da je bilo sestankov s Cerarjem več. Pogovarjala sva se o našem zakonu o prikritih grobiščih in o fiskalnem pravilu. Velikokrat smo se srečali tudi s finančnim ministrom.

Finančnemu ministru Mramorju je najbrž vaša stranka s svojim neoliberalnim gospodarskim programom všeč.

Naš program podpira socialno tržno gospodarstvo in je primerljiv s programi krščanskih demokratov v Evropi, ki uspešno vodijo svoje vlade. Verjamemo, da je uspešno gospodarstvo najboljše zagotovilo za socialno državo. Državljani pa morajo imeti delo, za katero so dostojno plačani.

Bi odpisali dolgove Grčiji?

Ne.

Celo Mednarodni denarni sklad razmišlja, da bi jih bilo v določeni meri treba odpisati…

Mednarodni denarni sklad ugotavlja, da so se razmere v Grčiji začele poslabševati z nastopom Ciprasove vlade, ki je prenehala izvajati ukrepe, ljudje pa so prenehali plačevati davke. Če si nekdo denar sposodi, je prav, da ga vrne. Če si želi sposoditi še več denarja, pa mora imeti upnik zagotovila, da bo denar dobil nazaj. Nekateri Grki so res reveži. Če pa pogledamo, kako tam pobirajo davke, kakšne pokojnine imajo, ne morem biti več tako solidarna. Sem za pošteno in odgovorno ravnanje in ne za zlagano solidarnost. Nobenega usmiljenja ne čutim do države, v kateri bogati ladjarji z velikimi jahtami ne plačujejo davkov, vlada pa ob tem ne naredi ničesar.

Bogatim »ladjarjem« v Sloveniji ste pa naklonjeni: znižali bi jim davke.

Ne. Mi trdimo, da morajo podjetniki in zaposleni plačevati primerljive davke in prispevke, da bodo lahko dostojno živeli, ustvarjali nova delovna mesta in vlagali v nadaljnji razvoj.

Bi ukinili najvišji dohodninski razred?

Da, ker je ta previsok. Obenem pa želimo razširiti preostale dohodninske razrede, s čimer bi razbremenili srednji razred. To je tudi eden od petih ukrepov za nižje davke, ki jih bomo jeseni predstavili vladi, gospodarskim in sindikalnim združenjem. Z izboljšanjem razmerja med bruto in neto plačo v korist ljudi želimo pomagati tistim z minimalnimi in povprečnimi plačami, z znižanim davkom od dohodka pa bi podjetjem omogočili boljše pogoje za delo.

Pravite, da ste se s premierjem Cerarjem v tem mandatu večkrat sestali kot z Janezom Janšo. Ampak s prvakom SDS bi se lahko večkrat dobili, če ne bi zavrnili njegovega povabila za oblikovanje skupne vlade v senci. So bile slabe izkušnje z njim tudi eden od razlogov?

Svojo ekipo za prihodnost smo oblikovali že pred Janševim povabilom. Nismo pa zavrnili sodelovanja s SDS. Kar zadeva slabe izkušnje: tudi te so prispevale k odločitvi, da zavrnemo sodelovanje v skupni vladi v senci.

Član vaše stranke Aleš Hojs je prevzel vodenje odbora za obrambo v strateškem svetu SDS. To njegovo potezo ste pospremili z besedami, da bi bilo primerno, če bi prej izstopil iz NSi. Ga čakajo kakšne sankcije – morda izključitev?

V naših aktih sicer še ni zapisano, da naš član ne sme sedeti v strokovnem svetu druge stranke, je pa takšno sedenje na dveh stolih skrajno neobičajno. Zato bi pričakovala, da bi gospod Hojs, če se ne strinja z našo politiko in želi delovati v okviru kakšne druge stranke, o tem obvestil vodstvo NSi in iz stranke izstopil. Sama izključitve ne bom predlagala, razen če bodo člani stranke to od mene pričakovali. Naše delo zaradi njegove odločitve prav nič ne trpi, saj se je po kongresu od stranke povsem oddaljil.

NSi je odločno proti izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov…

Smo proti popolni izenačitvi zakonske zveze med moškim in žensko s skupnostjo dveh istospolnih oseb in proti posvojitvi otrok v istospolne skupnosti. Priznavamo pa, da imajo ljudje pravico, da živijo tudi tako.

Celo katoliški Irski je uspelo izenačiti pravice raznospolnih in istospolnih parov. Pa Avstriji, Španiji…

Gre za trend, saj imajo gejevski lobiji izredno veliko moč in so tudi močno finančno podprti.

Izenačitve pravic torej ne vidite kot civilizacijski dosežek, ampak kot dosežek gejevskega lobija?

Zakonska zveza med moškim in žensko je tista, ki je rodovitna in je pomembna za obstoj naroda.

Kakšen je vaš pogled na Janševo novo medijsko hišo?

Ne podpiram ne desnih ne levih medijev, temveč tiste, ki poročajo objektivno in strokovno. Samo takšni mediji lahko ustvarjajo pravo sliko o razmerah v družbi. Vsaka stranka ima pravico, da ustanovi svoj medij, če ima denar. NSi ima svoj časopis Krščanski demokrat. Ne bomo podpirali medijev drugih strank, da bodo po nas streljali iz še več topov.

Predsednico NSi je intervjuirala Meta Roglič, intevju pa si v spletni izdaji Dnevnika lahko preberete tudi TUKAJ.