Ljudmila Novak: Ni prav, da se tistim, ki imajo nizke pokojnine, odvzame še dodatke

Objavljamo
intervju s predsednico NSi Ljudmilo Novak v današnji izdaji časopisa Svet 24.
Predsednica je v intervjuju komentirala aktualne politične zadeve, spregovorila
pa je tudi o zasebnem življenju. Med drugim je tudi dejala, da je
vedela, da bo prišlo do težav v koalicij.
»To sem napovedovala, še preden je koalicija začela delovati«, je povedala

Celoten intervju si lahko preberete TUKAJ.

Objavljamo tudi prepis intervjuja:

Vsi jo poznamo kot eno redkih slovenskih političark in predsednico stranke Nova Slovenija. Je zagovornica dobrega premisleka in preudarnih rešitev. Z veseljem se je odzvala našemu povabilu na intervju in dovolila, da smo jo spoznali tudi z njene druge, nepolitične plati. O sebi nam je zaupala marsikaj zanimivega in presenetljivega.

Kakšno je vaše
stališče glede zadnjih dogodkov v koaliciji, s tem mislim predvsem na rivalstvo
med Karlom Erjavcem in Gregorjem Virantom? 

Pričakovala sem, da bo prišlo
do težav v koalicij. To sem napovedovala, še preden je koalicija začela
delovati. Kar se Erjavca tiče, je to že standard. Ko gre za pokojnine in
upokojence, povzdigne glas. To je pač glavni cilj DeSusa. Se pa v tem primeru
strinjam z njim, da ni prav, da se tistim upokojencem, ki imajo že tako nizke
pokojnine, odvzame še dodatke. Ne ocenjujem pa dobro nekaterih potez Gregorja
Viranta, predvsem kar se tiče združevanja občin. Zdi se mi, da želi preveč na
hitro in všečno rešiti nekatere težave. Občine so nastajale dolgo in v NSi
ocenjujemo, da je smiselno imeti občine, ki delujejo dobro, in ni prav, da bi jih
na silo združevali. Je pa treba racionalizirati občinske uprave, čeprav so v
manjših občinah že tako zelo racionalne.

Analitiki trdijo, da
je stranka NSi le senca SDS-a in da nikakor ne morete iz njihove sence. Kaj
pravite na to? 

To so res trdili, a mislim,
da smo, odkar je NSi v opoziciji, dokazali, da smo svoja stranka, da vodimo svojo
politiko in imamo svoje odločitve. V nekaterih točkah se seveda strinjamo, saj
imamo do določene mere podoben program in volivce. 

Komu verjamete,
Janezu Janši ali slovenskemu sodstvu? 

Sodišče je imelo na razpolago
veliko gradiva, tako da samo upam in si želim, da je delovalo strokovno,
neodvisno in pošteno. Ker nasprotnih dokazov nimam, pač moram zaupati temu, kar
je reklo sodišče. Po drugi strani pa vem, da je Janez Janša zelo izpostavljena
oseba in kot voditelj največje opozicijske stranke močno na udaru. 

Z Alenko Bratušek sta
edini šefici političnih strank v Sloveniji. Kako gledate nanjo, jo imate morda
za tekmico?

Nanjo gledam kot na
predsednico vlade, ki je dobila to priložnost. Ta naloga nikakor ni lahka. V
tem trenutku ne bi bila rada na njenem položaju. Zaradi boja znotraj stranke za
predsedniško mesto pa je še v dodatno težki situaciji. Smo pa političarke
veliko strožje ocenjevane kot moški, ker nas ocenjujejo veliko bolj
vsestransko. 

Se vam zdi, da vam je
kot ženski v politiki težje? 

Ja, nam je težje. Velikokrat
vnaprej omalovažujejo naše sposobnosti in nas ocenjujejo od glave do
pete. 

Matej Tonin je
znotraj vaše stranke pred časom dvignil precej prahu. Kakšen je vaš odnos z
njim?

 V Toninu vidim
perspektivnega mladega politika, ki sem mu dala vse možnosti, da dokaže svoje
sposobnosti. Cenim ga tudi kot človeka, se pa vsi kdaj motimo oziroma se
odločimo drugače kot večina pričakuje. 

Ga morda vidite kot
vašega naslednika? 

Vesela sem, da imamo v NSi
veliko sposobnih mladih in prepričana sem, da je Matej Tonin eden izmed možnih
naslednikov.

Ste uspešna ženska.
Kako na to gleda vaš mož? 

Moj mož je sokriv, da sem se
znašla v politiki, zato mora sprejeti vse posledice tega. Razume me in mi stoji
ob strani. Vsekakor pa te funkcije ne bi mogla opravljati, če me ne bi pri tem
podpiral. Podpirajo me tudi otroci, ki jih politika prav tako zanima. 

Kaj bi počeli, če ne
bi bili v politiki? 

Po poklici sem profesorica
nemškega in slovenskega jezika in sem poučevala v srednji šoli. Poleg tega pa
sem se ljubiteljsko ukvarjala s kulturo. Pišem in režiram dramske igre in imam
ljubiteljsko dramsko skupino v Moravčah. Trenutno sicer nimam časa, ko pa bom
končala politično kariero, pa bom na podlagi izkušenj in spominov napisala nove
igre. Zadnjo igro sem napisala leta 2009, naslov pa je Sedma (no)sila.

Papež Frančišek
preseneča na vseh področjih. Kakšno je vaše mnenje o njem? 

Navdušena sem nad novim
papežem. Vesela sem, da si je uspel pridobiti pozitivno avtoriteto tudi v
Sloveniji, kar je presenetljivo. Navdušuje me to, da združuje preprostost, je
pa tudi zelo razgledan in moder. 

Na katero vrst glasbe
najraje zaplešete? 

V mladih letih sem veliko
plesala, imam pa rada več zvrsti glasbe. Ko sem bila mlada, je bila navada, da
je bila ena runda narodno-zabavne glasbe, druga pa moderna glasba, plesala sem celo
rokenrol s figurami, pa tango in fokstrot. Rada se zavrtim na dobro glasbo
različnih zvrsti. 

V mladosti ste bili
članica gimnazijske reprezentance v košarkarskem klubu v Mariboru. Torej ste
ljubiteljica košarke. Ali spremljate evropsko prvenstvo? Kaj napovedujete naši
reprezentanci? 

EuroBasket spremljam, v živo
sem si ogledala tekmi proti Španiji in Hrvaški. Ostali dve sem si pogledala po
televiziji, eno pa celo na poti po računalniku. Upam, da bodo čim večkrat
igrali tako kot proti Španiji in čim manjkrat tako kot proti Hrvaški ali
Poljski. V vseh tekmah jim je manjkalo natančnosti pri metih, zaradi česar
mislim, da so tudi dve izgubili. Najlepše bi bilo, če bi bili zmagovalci, a to
so verjetno prevelike želje. Bi pa verjetno bili vsi veseli, če bi dobili
medaljo. 

 Ste se ukvarjali še s kakšnim
športom? 

Trenirala sem še rokomet in
igrala tudi v reprezentanci, tekmovala sem v atletiki, ker sem hotela celo
študirati šport, ampak ker sem bila doma s podeželje, kjer nismo imeli
kopališča in nisem znala plavati, zato nisem mogla opraviti sprejemnih izpitov.
Nismo imeli niti telovadnice, tako da smo košarko trenirali kar na peščenem
igrišču. In ko smo prvič šle na tekmovanje in igrale v telovadnici, se je žoga
čisto drugače odbijala (smeh) in smo bile čisto prestrašene, drugo leto pa smo
zaradi borbenosti že zmagale. Igrala pa sem celo nogomet z bratom in njegovimi
prijatelji. Ko jim je manjkal igralec, sem bila dobra. (smeh) 

Ali še pečete
jabolčni zavitek? 

Še vedno ga pečem, danes sem
delala še kremne rezine. Na splošno velikokrat pečem in kuham, pečem tudi čokoladne
lunice, kruh, polnozrnate žemljice …. Vesela sem, če je dobro in vse
pojedo. 

Kako so vas klicali,
ko ste bili majhni. Ljudmila ali kako drugače? 

Doma so me klicali Milika,
včasih tudi Milka.

Vas še danes kdo tako
kliče? 

Tisti, ki me bolj poznajo po
uradni poti, me kličejo Ljudmila. Sošolci, prijatelji me kličejo Milka, doma
sem pa še vedno Milika.  

Intervju opravil: Simon Rosc
Foto: Grega Wernig