Usodnih 46 glasov
Od predčasnih volitev je minilo več kot mesec dni. Vlade še vedno nimamo. Najdlje smo za vlado potrebovali leta 1997, ko je dr. Janez Drnovšek predsednik vlade postal dva meseca po volitvah. Po padcu Zorana Jankovića imajo predsednik republike, skupina desetih poslancev ali ena izmed poslanskih skupin možnost, da do 25. januarja predlagajo novega kandidata ali še enkrat poskusijo z Zoranom Jankovićem. Predsedniki SDS, DLGV, SLS in predsednica NSi so DeSUS-u in SD-ju posredovali predlog koalicijske pogodbe, na podlagi katere bi oblikovali desnosredinsko vladno koalicijo.
Predsednik vlade je tisti, ki ima večino v parlamentu
Ustava Republike Slovenije predpisuje proporcionalni volilni sistem, posledica katerega je sorazmerna razdelitev mandatov v Državnem zboru. Zato nobena stranka ne more sama sestaviti vlado. Za vlado je potrebna koalicija, ki premore vsaj 46 poslancev. Po letu 1990 je predsednik vlade navadno prihajal iz tiste politične stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, vendar je potrebno poudariti, da ne vedno in da tudi ustava tega ne predpisuje. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je največ glasov pri volitvah v takratni Družbenopolitični zbor dobila ZKS-SDP (17,28%), vendar takratni predsednik predsedstva Milan Kučan ni podelil mandata za sestavo vlade zmagovalni stranki. Podelil ga je kandidatu tretje uvrščene stranke SKD (12,98%), ki je skupaj s strankami koalicije Demos oblikovala večino v parlamentu. Ustava Republike Slovenije ne predpisuje, da bi moral predsednik vlade prihajati iz največje politične stranke, ampak 111. člen zgolj predpisuje, da je za izvolitev predsednika vlade potrebna večina v parlamentu.
Čemu mandat kandidatu s 44 glasovi, če jih potrebuje 46?
Nekaj manj kot dvaindvajset let po tistem, ko največji stranki ni uspelo sestaviti vlade, se zgodba tokrat ponavlja drugič. Prvič v novejši zgodovini pa se je zgodilo, da je predsednik republike predlagal kandidata, ki ni imel zagotovljene večinske podpore v parlamentu. Dejanje predsednika republike dr. Danila Türka je še toliko bolj nenavadno, saj je še pred volitvami odločno zatrjeval, da bo dobro premislil, komu bo podelil mandat za sestavo vlade. Predsednikov kandidat Zoran Janković je imel javno zagotovljenih 44 glasov, dobil jih je 42. Ker so poslanci Pozitivne Slovenije pred volitvami predsednika vlade javno napovedovali, da imajo zagotovljenih 48 glasov poslancev, so se v medijih in javnosti začela pojavljati namigovanja, da naj bi bili posamezni poslanci podkupljeni. Pisalo se je tudi, koliko naj bi stal posamezen glas. Vsak poslanec, ki se je želel oprati suma korupcije, je moral glasovati javno.
Zakaj smo na tajnih volitvah glasovali javno?
Po številnih namigovanjih in neutemeljenih obtožbah smo nekateri poslanci želeli svoje delo opraviti transparentno, torej glasovati javno. Ker so volitve predsednika vlade tajne, je bil edini način, da jasno in nedvoumno izrazimo svoje nasprotovanje kandidatu za predsednika vlade ta, da glasovnic ne prevzamemo. Če bi glasoval in če bi Zoran Jankovič dobil potrebno večino, ne bi mogel nikoli dokazati, da nisem glasoval zanj ali se oprati suma korupcije. Priznani pravnik dr. Miro Cerar je jasno povedal, da z našimi dejanji ni bilo nič sporno in da smo pri svojih odločitvah svobodni, tudi pri tem ali bomo glasovnico prevzeli ali ne. Zanimivo se mi zdi, da se nihče ne vpraša, zakaj so v Pozitivni Sloveniji tako krčevito problematizirali, da nekateri poslanci nismo prevzeli glasovnice, če pa so po predstavitvi stališč vedeli, da vsaj 46 poslancev ne bo podprlo Zorana Jankovića za predsednika vlade. To njihovo željo ne morem razumeti drugače kot tako, da so si želeli, da bi v anonimnosti glasovalne kabine kdo izmed tistih poslancev, ki je napovedoval, da bo glasoval proti, dejansko obkrožil za. Nimam nobenih težav, če se kateri koli poslanec odloči glasovati za, vendar naj to pove javno, ker v nasprotnem primeru meče slabo luč na vse ostale.
Pri oblikovanju vlade bodo upoštevani volilni rezultati
Poslanci skladno z 82. členom ustave pri svojem delu nismo vezani na nobena navodila niti na navodila predsednika republike ali katerekoli druge interesne skupine. Pred volitvami predsednika vlade smo neštetokrat slišali pozive, naj podpremo predlog predsednika republike, saj njegov predlog upošteva volilne rezultate. Vsem tem odgovarjam. Prvič, če bi bil predlog predsednika republike zavezujoč, potem bi bilo odločanje o njem v parlamentu nesmiselno. Zaenkrat še nimamo predsedniškega političnega sistema. Drugič, upoštevanje volilnih rezultatov ne pomeni, upoštevati zgolj 28,51%, kolikor jih je dobila Pozitivna Slovenija, ampak upoštevati tudi rezultate preostalih parlamentarnih strank. Ker so mandati v parlamentu razdeljeni proporcionalno, bodo pri oblikovanju vsakršne vlade, za katero mora glasovati vsaj 46 poslancev, upoštevani tudi volilni rezultati. Če se bo morebiti oblikovala koalicija v sestavi; SDS, DLGV, DeSUS, SLS in NSi bo imela za seboj natančno 53,42 % volivcev. Torej večino.
O usodi Slovenije bosta odločala SD in DeSUS
Največja stranka je svojo priložnost za sestavo vlade dobila, vendar jo je zapravila. Zapravila jo je z zavračanjem Pahorja in zavračanjem nekaterih vidnih članov DLGV. Nerodnost, morda celo oholost, Pozitivne Slovenije je povzročila nastanek koalicije SDS-DLGV-SLS-NSi. Slovenija zaradi gospodarske situacije trdno in stabilno vlado potrebuje danes, jutri bo morda že prepozno. Tako Pahor kot tudi Erjavec sta vedno poudarjala, da sta njuni stranki državotvorni in da se zavedata usodnosti trenutka. V prihodnjih dneh bosta imela priložnost, da to tudi dokažeta.
mag. Matej Tonin
vodja PS NSi