Kako se izviti iz težav?

Nedavno nam je narava
pokazala zobe. Žled je ohromil Slovenijo. Več kot 250.000 tisoč državljanov je
bilo brez električne energije, med njimi tudi veliko v naši občini. Naša
Tuhinjska dolina je bila brez električne energije več dni. Življenje se je
upočasnilo. Ukvarjati smo se morali z zagotavljanjem osnovnih življenjskih
potrebščin – luči, ogrevanje,… Morda so nekateri v prvih urah izpada
električne energije na vse skupaj gledali s pozitivne strani, da nam tako
ostane več časa za negovanje medčloveških odnosov, vendar pa je vrag odnesel
šalo, ko se je razkrila ogromna materialana škoda na gozdovih, električnem
omrežju in drugih infrastrukturnih objektih. Kot da gospodarstvo ne bi imelo že
dovolj drugih težav, nam je narava naložila še dodatano breme.

V začetku tega tedna sem se
na Banki Slovenije udeležil predstavitve o stanju slovenskega gospodarstva.
Guvernerjeva ekipa je predstavila ključen problem slovenskega gospodarstva, to
je prezadolženost slovenskih podjetji. Prezadolženost podjetji je glavna ovira,
da bi se gospodarsko kolesje zavrtelo. Najbolj zaskrbljujoča situacija je ravno
med majhnimi in srednje velikimi podjetji, ki so hrbtenica slovenskega
gospodarstva. Z njimi slovensko gospodarstvo pade ali zraste. Velika zadolženost
podjetjem onemogoča, da bi svoj denarni tok vlagala v dejavnosti, ki bi
pripomogle k razvoju in širjenju podjetja. Marsikdo se bo najbrž vprašal, zakaj
so se podjetja znašla v takšni situaciji. Odgovor se skriva v kreditni
histeriji, ki je vladala pred leti, ko je bil dostop do denarja zelo poceni.
Posledice te histerije pa danes plačujemo vsi v obliki sanacije bančne luknje.
Zaskrbljujoče pri vsem tem je, da so lahko pred meseci vložene milijarde evrov
v sanacijo bančnega sistema zgolj slabo zapravljen denar, če se slovensko
gospodarstvo ne bo premaknilo iz mrtvega teka. V Banki Sloveniji ocenjujejo, da
bi morala podjetja pri svojem delovanju uporabljati več lastniškega kapitala in
manj dolžniškega. Po domače povedano to pomeni, da naj se podjetja manj
zadolžujejo in pri svojem delovanju uporabljajo več lastenga denarja, denarja
lastnikov. Lažje rečeno kot pa storjeno, kaj pa če podjetja oziroma njihovi
lastniki nimajo denarja? Potem imamo samo dve možnosti. Prva je znižanje
davčnih obremenitev, da bo podjetjem ostalo več denarja. Druga možnost pa je,
vstop tujega kapitala v podjetja.

Naravna nesreča in sedanja
kriza gospodarstva nas postavljata na realna tla. Če se želimo izviti iz
sedanjih težav, potem moramo začeti stvari delati popolnoma drugače.
Zmanjševati je potrebno davčni primež. Zdi se kontradiktorno, vendar manjša
davčna obremenitev pomeni tudi več proračunskih prilivov, saj višji kot so
davki, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov in več podjetji propada
dnevno. Dopustiti bomo morali tudi vstop tujega kapitala. Če domači lastniki
nimajo denarja za razvoj podjetja, potem morajo poiskati tiste, ki so v to
podjetje pripravljeni vložiti. Zagotavljanje denarja z zadolževanjem nam je
namereč izkopalo globoko bančno luknjo, ki jo bodo plačevale še prihodnje
generacije.

Matej Tonin, poslanec