Kako premagati gospodarsko krizo?

Gospodarski klub NSi je v torek, 24. aprila organiziral posvet z naslovom Kako premagati gospodarsko krizo. Gostje posveta so bili Boris Pleskovič, nekdanji sodelavec Svetovne banke, Štefan Gosar, podpredsednik Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije, Drago Lemut, lastnik mednarodnega podjetja LE-tehnika in prof. dr. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. Posveta so se udeležili tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, obrambni minister Aleš Hojs, vodja PS NSi mag. Matej Tonin in glavni tajnik NSi Robert Ilc.

Ne mi govorit, da ne moreš rasti, če varčuješ. To je ‘larifari’. Tudi, ko varčuješ, lahko dosežeš rast,” je na posvetu Kako bomo premagali gospodarsko krizo, , povedal Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa in glavni ekonomski svetovalec prvega slovenskega premiera Lojzeta Peterleta. Kot primer temu je navedel Kitajsko, ki ima, kot pravi, presežka za 3.500 milijard dolarjev, pa vseeno zraste med 8 in 10 odstotkov na leto.
“Svetovna banka ima deset tisoč uslužbencev in naredi 1,5 milijarde profita. NLB pa ima 8.200 uslužbencev, pa naredijo pol milijarde deficita na leto,” je primerjal Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Pohvalil se je, da je bila največja slovenska banka NLB v času Demosove vlade dobro sanirana, danes pa je po njegovem mnenju zapravila toliko denarja, da bo treba večinski delež prodati ali pa obdržati le 25 odstotkov. “Svetovna banka ima deset tisoč uslužbencev in naredi 1,5 milijarde profita. NLB pa ima 8.200 uslužbencev, pa naredijo pol milijarde deficita na leto,” je primerjal Pleskovič.

Glede tajkunskih zgodb je dejal, da bi bilo dobro, da bi država dala nekakšen zgled državljanom in bi nekaj tajkunov zaprla za 20 let. Takrat bodo ljudje tudi lažje pristali na varčevanje. “Če bo red, bodo ljudje pripravljeni žrtvovati od 10 do 15 odstotkov svoje plače ali pokojnine,” je dejal. Okoli 600 do 700 milijonov evrov so po njegovih besedah pokradli pri gradnji Teš 6. “Če bi to privarčevali, ne bi rabili varčevalnega paketa,” meni.

Peterletova vlada je padla, ko je prepovedala tajkunske kredite. “Rekli smo, ne bomo dovolili tajkunskih kreditov, ker smo videli, kaj se je zgodilo v Rusiji. Kasneje pa se je denar delil na lepe oči. Tako je prišel do denarja tudi Kordež. Veste, kdo je pri nas največ pokradel? Največ so pokradli tisti iz Foruma 21, par milijard,” je dodal.

Ta vlada se je končno lotila pravih stvari, Pahor pa je bil v oblakih, je povedal Pleskovič. “Skrbi pa me, kako to spraviti skozi. Le tako se bo namreč lahko povrnilo zaupanje ljudi. Javno mnenje je proti sindikatom javnega sektorja. Ne morejo stavkati policisti! Če bi stavkali v ZDA, bi bili naslednji dan na cesti,” je dodal.

Dotaknil se je tudi negodovanja sindikatov, ki so se obregnili v to, da bo v razredih nekaj otrok več. “Sindikatom je treba povedati, naj nehajo zaustavljat celo državo. To je zločin proti državi, da se spotikajo ob malenkosti, ker ne vidijo velike slike,” je dodal.

Država mora po njegovem podpreti dobra podjetja. “Zadnjič sem slišal, da je Boscarol dobil 1,5 milijona od države. Ampak on je naredil najboljšo firmo na svetu! A veste, da ima NASA okoli štiri milijarde proračuna, deset tisoč zaposlenih, pa niso mogli narediti boljšega aviona! To je za znoret! Boscarol je iz tega nekaj naredil. Kordež in Pavček pa sta dobila 150, 200 milijonov, pa so jih pokradli in ni nič od tega ostalo,” je dodal.
Štefan Grosar iz OZS pa je povedal, da se mora država lotiti tudi sive ekonomije. Najboljši recept za to je po njegovem plačevanje s plačilnimi karticami. Tudi sicer imajo obrtniki in podjetniki veliko idej, ki jih bodo še predstavili finančnemu ministru. “Eden prvih korakov je uvedba olajšave za vlaganja. Naslednji pa je uvedba pavšala z razumno obdavčitvijo,” je predlagal. “

Sindikatom pa je treba povedati, da je treba najprej ustvariti, preden se lahko deli. “Oni delijo na pamet in to vnaprej, na račun prihodnjih generacij. Temu razmišljanju je treba narediti konec.”

Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je izpostavil je pomembnost vlaganj v raziskave in razvoj. Pri nas za to namenjamo dva odstotka BDP, druge države, ki vlagajo še več, pa so zato še bolj uspešne. Pred državo vidi pet ključnih izzivov, med drugim nujnost konsolidacije javnih financ, sanacije bančnega sistema, reorganizacijo javnega sektorja, spodbujanje investicij, nato pa zagon gospodarstva.