Jožef Horvat v Vilni opozoril na nekatere probleme digitalne agende za Evropo

Vilna (29. 10. 2013) – Predsednik Odbora za zadeve EU Jožef Horvat je v okviru jubilejnega 50. plenarnega zasedanja COSAC-a v Vilni razpravljal o digitalni agendi za Evropo. »Posebno pozornost moramo nameniti problemom, ki jih povzroča razdrobljenost evropskega telekomunikacijskega trga z več kot 8000 operaterji. Še vedno imamo problem z digitalno interoperabilnostjo, z zagotavljanjem berljivosti in skupno rabo elektronskih dokumentov in vsebin,« je uvodoma opozoril Horvat.

V nadaljevanju objavljamo celotno razpravo Jožefa Horvata:

»Spoštovani visoki gostje, spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!

Govoriti o Digitalni agendi kot eni glavnih strateških pobud strategije Evropa 2020 pomeni govoriti o naši digitalni prihodnosti, v kateri mora Evropa izboljšati svojo globalno konkurenčnost. Povečevanje števila priključkov na hitri internet, nadomeščanje bakrenih priključkov z optično infrastrukturo je seveda nujno, ne bo pa zadostno v naših prizadevanjih. Posebno pozornost moramo nameniti problemom, ki jih povzroča razdrobljenost evropskega telekomunikacijskega trga z več kot 8000 operaterji. Še vedno imamo problem z digitalno interoperabilnostjo, z zagotavljanjem berljivosti in skupno rabo elektronskih dokumentov in vsebin. Nadaljevati moramo proces harmonizacije “digitalne” zakonodaje. Ali povedano drugače; ambiciozneje in pogumneje moramo nadaljevati vzpostavljanje enotnega evropskega digitalnega trga.

Toda tokrat želim opozoriti na dve, nekoliko manj izpostavljeni problematiki evropske digitalne sedanjosti in prihodnosti.

Absolutno premalo posvečamo pozornost razvoju digitalnih storitev. Naši odgovori na prodornost in vseprisotnost ameriških globalnih internetnih podjetji so bili nezadostni ali pa neuspešni. Odgovor na vprašanje, koliko in kakšne evropske podatke že hranijo strežniki omenjenih zasebnih ameriških podjetij, nas mora zaskrbeti. Rešitev je samo ena: uspešnejše spodbujanje razvoja evropskih digitalnih storitev znotraj spodbujanja internetne ekonomije, ki lahko edina zares tudi izrabi vse možnosti novih, hitrih in ultrahitrih internetnih povezav.

Drugi problem predstavlja dejstvo, da za obstoječe digitalne vsebine in storitve ne obstaja enotni evropski digitalni trg. Tisti, ki prihajamo iz manjših držav članic še kako dobro vemo, da se globalnost svetovnega spleta prepogosto konča na nacionalnih mejah, največkrat zaradi nepripravljenosti ponudnikov digitalnih vsebin in storitev za vstop na majhne nacionalne trge ter tudi zaradi premalo poenotene digitalne, avtorske in protipiratske zakonodaje znotraj Evropske unije. Še huje, najpogosteje največje razlikovanje in omejevanje izvajajo prav podjetja s sedežem v Evropski uniji. Državljanke in državljani manjših članic na tem področju nikakor ne zaznavamo delovanja skupnega evropskega trga, nasprotno, smo digitalni deprivilegiranci in evropski državljani drugega razreda. Hvala lepa!«