Jožef Horvat na posvetu o demokratični legitimnosti in odgovornosti: Prva raven evropske demokracije se prične že na ravni občin

Ljubljana (8. 11. 2013) – V veliki dvorani Državnega zbora danes poteka posvet z naslovom »Demokratična legitimnost in odgovornost – koliko je slišan glas državljanov Evropske unije?«. V okviru posveta je zbrane nagovoril tudi predsednik odbora za zadeve EU in poslanec NSi Jožef Horvat, ki je poudaril, da se prva raven evropske demokracije prične že na ravni občin, kjer so tudi pravi temelji demokratične legitimnosti in odgovornosti.

Posvet, ki poteka pod okriljem projekta Več Evrope – več Slovenije je organiziran z namenom vzpostavljanja dialoga med različnimi skupinami civilne družbe, predstavniki gospodarstva in socialnih partnerjev, strokovnimi javnostmi ter političnimi odločevalci pri pripravi slovenskih stališč glede vizije prihodnje strukture Evropske unije in vloge Slovenije v njej. Poleg tega se je cilj posveta tudi dvig ozaveščenosti o Evropski uniji med slovenskimi državljani – tudi v luči priprav na volitve v Evropski parlament maja 2014 in desete obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji.

Nagovor predsednika odbora za zadeve EU in poslanca Jožefa Horvata objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani udeleženci!
Svet in družba se nikoli v zgodovini nista spreminjala s takšno hitrostjo kot danes. Vsakodnevno smo priča novostim, ki jim nekateri lažje, drugi težje sledijo. Podobno velja tudi za Evropsko unijo in s tem posledično za našo državo, ki je del te povezave evropskih držav. Institucionalni ustroj Unije se je v zadnjem obdobju precej spremenil; deloma zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, deloma zaradi vseh sprejetih aktov in političnih usmeritev, ki jih je zahtevalo odzivanje na krizo, ki nas je prizadela.

V Evropski uniji še vedno čutimo posledice gospodarske, finančne, socialne pa tudi moralne krize, ki nas je doletela v veliki meri nepripravljene v začetku leta 2009. V vseh teh letih so Unija in države članice sprejele številne ukrepe, ki so za državljane v marsikaterih državah imele, lahko bi rekli, dramatične posledice. Nekatere vlade so sprejele stroge ukrepe in uvedle pogosto tudi nepriljubljene reforme. Ti ukrepi in reforme so bili pogosto zelo trdi, toda treba je priznati, da v večini držav, kjer so bili uveljavljeni, že kažejo prve pozitivne signale.

Pa vendarle, kriza kot takšna je pri državljanih pustila precej razočaranja glede Evropske unije in njenih politik. V mnogih državah članic je močno padlo zaupanje vanjo kot tudi v evropski integracijski proces sploh. In če ne že prej, kar bi sicer morali storiti, potem si moramo v tej fazi zastaviti vprašanje po demokratični legitimnosti in odgovornosti v Uniji. 

Evropska demokracija v najširšem smislu je sicer nekaj specifičnega, saj vključuje oziroma bi morala vključevati vse ravni: raven Unije, raven držav članic, raven regij in raven občin. Pri tem je bistveno poudariti, da ima evropska demokracija svojo prvo stopnjo, kar pogosto pozabljamo, na najnižji lokalni ravni, tj. v občini. Ravno z angažiranjem državljanov na tej ravni, se pravi v vlogi občanov – torej na ravni, ki najbolj neposredno zadeva njihovo življenje – se začenjajo temelji demokratične legitimnosti in odgovornosti.   

Kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije in poslanec Državnega zbora pa seveda vidim pomembno nalogo v zagotavljanju te legitimnosti in odgovornosti v evropskem integracijskem procesu, še zlasti ko gre za oblikovanje ekonomske in monetarne unije. V tem procesu moramo vsi poslanci biti v vlogi njunih varuhov, če se lahko tako izrazim. Unija namreč z novimi politikami na tem področju močneje kot kdaj koli posega na nacionalno raven. Že veljavna zakonodaja Unije omogoča Evropski komisiji, da poda svoje mnenje o osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto, praviloma še preden ga sprejme nacionalni parlament. Vsi vemo, da je ravno proračun eden izmed tistih temeljev, na katerih sloni tudi suverenost določene države članice. Seveda Evropska komisija ne more določati proračuna kot takega, niti nima v zvezi s tem nobenega veta. Toda gre vendarle pri proračunu za eno od najbolj občutljivih nacionalnih zadev, zato sta tu potrebni največja pozornost in odgovornost poslancev nacionalnih parlamentov.

Kot sem omenil, gre in bo šel razvoj Evropske unije naprej. Pri tem je treba paziti, da se ne bodo ustanavljale še nove institucije. To bi lahko pomenilo še večjo kompliciranost institucionalnega sistema Unije, zato je smiselno uporabiti obstoječe mehanizme in institucije. Z vsako novo strukturo se namreč znajdemo v nevarnosti, da bo odgovornost še bolj razpršena.

Z nami so danes predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Cenim delo Evropske komisije in demokratične temelje Evropskega parlamenta. Toda bodimo odkriti – zaradi nezadovoljstva državljanov – in to je trenutno v številnih državah, tudi Sloveniji, veliko – nikoli ni padla Evropska komisija niti ni bil razpuščen Evropski parlament. Tako neposredno odgovornost, ki je povezana z njihovim padcem oziroma razpustom, nosijo le vlade in nacionalni parlamenti. Prva raven evropske demokracije je, kot sem omenil, raven občine. Toda tista raven, do katere so državljani najbolj zahtevni in prav je tako, je nacionalna raven. In ravno ta odgovornost do državljanom mora nas, poslanke in poslance, kot njihove predstavnike voditi pri našem delu. In kolikor je to delo povezano z nadzorom delovanja Vlade v institucijah Unije, moramo paziti, da ima to delovanje demokratično legitimnost in odgovornost. Tako lahko včasih določenemu projektu Unije rečemo tudi »ne« in s tem pokažemo, da to legitimnost in demokratičnost jemljemo resno.

Hvala lepa!