Je na slavnostni seji Državnega zbora prišlo do cenzure zaradi pesmi Oče naš hlapca Jerneja?

Ljubljana (26.6. 2013) – Pevski zbor, ki je na predvečer državnega praznika pel na slavnostni seji Državnega zbora, ni smel izvajati pesmi Ivana Cankarja Oče naš hlapca Jerneja. Tako je odločil predsednik DZ-ja Janko Veber. Zaradi govoric, da naj bi Vebra v pesmi zmotila beseda Oče naš, so v NSi zahtevali pojasnila.

Predsednik parlamenta Janko Veber je tako pevskemu zboru predlagal alternativne pesmi, a teh predlogov v zboru niso sprejeli in na koncu zapeli eno pesem manj. Medtem ko predsednik DZ-ja zatrjuje, da ni šlo za cenzuro, umetniki to vidijo drugače. Čeprav Veber pojasnjuje, da je bil program usklajen z umetniki, pa je dirigent Ambrož Čopi potrdil, da na bi bila Cankarjeva pesem, v kateri “mali človek išče svojo pravico glede na svoje delo”, v Vebrovem kabinetu izrazito nezaželena in da so zato namesto nje predlagali razne druge pesmi.

“Govorili smo o Očenašu kot sakralnem tekstu, kar naj ne bi bil vzrok, tudi o hlapčevstvu Jerneja, kar naj tudi ne bi bil vzrok. Ali pa je vzrok. Ne vem,” je dejal Čopi in pojasnil: “Če ti za skladbo oziroma tekst, ki ga predlagaš in stojiš za tem, da je pravilen, in jaz ne vidim ovir, zakaj ne bi bil pravilen, nekdo reče, da ga ne smeš izvajati, potem je to cenzura.”

Tonin: Prepoved izvajanja skladbe je cenzura

“To, da ti nekomu prepoveš izvedbo nekega umetniškega dela, je cenzura,” je v odzivu na dogajanje v Državnem zboru dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Z njim se strinjajo tudi v Državljanski listi in SLS, ki jih Vebrovi odgovori niso zadovoljili. Tonin je izrazil tudi upanje, da se bodo, če je do te cenzure res prišlo, v koaliciji zgodile ustrezne posledice.

Kar zveni krščansko, je očitno nesprejemljivo

 “Torej je vse, kar v slovenski kulturi zveni krščansko, očitno nesprejemljivo. To je posledica miselnosti, da je treba krščanstvo izbrisati iz kulture in zgodovine,” pa Vebrovo ravnanje v širšem kontekstu nekega porušenega odnosa do lastne kulture ocenjuje teolog Ivan Štuhec.