Iva Dimic na plenarnem zasedanju Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve

Delegacija Odbora za zadeve Evropske unije se od 14. do 16. 10. 2012, v
Nikoziji udeležuje XLVIII. plenarnega zasedanja Konference odborov
parlamentov EU za evropske zadeve. Plenarnega zasedanja se udeležuje tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki je podpredsednica odbora za zadeve EU.

Podpredsednica Odbora Iva Dimic je v razpravi o “Več Evrope” uvodoma dejala, da člani delegacije Državnega zbora v luči številnih aktualnih predlogov in napovedanih korakov za nadaljnjo integracijo EU s strani vodilnih v institucijah Unije pozdravljamo izbiro te tematike za razpravo. Ob tem je opozorila na Protokol 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kjer je uvodoma jasno izražena želja držav članic, da se odločitve na ravni Unije sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z njenimi državljani. Nenazadnje je to zapisano že v preambuli same Lizbonske pogodbe.

V nekem smislu tudi tu vidi vlogo, ki jo imajo v mehanizmu zgodnjega opozarjanja nacionalni parlamenti. Postopek nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodaje Unije se je zdaj v praksi udejanjil tudi v Državnem zboru. S tem ta pošilja signal, da si želi intenzivnejšega sodelovanja s Komisijo na zakonodajnem področju. Ob tem je omenila, da v Državnem zboru z velikim zanimanjem sledimo izvedbi takšnih postopkov v drugih nacionalnih parlamentih, še posebej njihovim konkretnim razlogom in pomislekom za sprejetje obrazloženih mnenj.  Maja letos smo tako intenzivno spremljali vsa obrazložena mnenja, ki so jih parlamenti sprejeli glede Predloga uredbe o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Pozdravili smo doseženo število glasov za uvedbo rumenega kartona. Razumemo ga namreč kot jasen signal moči, ki jo imajo nacionalni parlamenti, kadar nastopijo enotno.

Kljub temu Dimičeva meni, da je iz pisma, ki smo ga nacionalni parlamenti prejeli od Komisije, mogoče sklepati, da razlog za umik predloga uredbe Monti II ni v odzivih nacionalnih parlamentov, ampak v stališčih zakonodajnih institucij Unije do tega predloga. V primeru omenjenega predloga pa tudi drugih, glede katerih bodo podana obrazložena mnenja, bi želela, da so navedeni razlogi nacionalnih parlamentov podrobno proučeni ter da bomo parlamentarci nanje dobili konkreten, in ne nek pavšalen odgovor. Le tako bo sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Komisijo res imelo smisel.