Intervju s kandidatom za evropskega poslanca Alešem Hojsom

Objavljamo videointervju s podpredsednikom NSi in nekdanjim obrambnim ministrom Alešem Hojsom, ki na skupni listi NSi in SLS kandidira za evropskega poslanca. V intervjuju je opisal svoje vtise z obiskov skupne liste po Sloveniji, pojasnil svoje videnje krize v Ukrajini in razložil svoje načrte, če bo postal evropski poslanec. Vabljeni k ogledu intervjuja!

INTERVJU: 

Kakšni so vaši vtisi z obiskov po Sloveniji?
»Vesel sem da se je naša skupna lista odločila za obiske. Ljudje na terenu sprejemajo te obiske kot nadaljevanje tega kar je že izvajala naša vlada, torej neposredni obiski ljudi na terenu in seznanjanje z njihovimi problemi, z njihovimi težavami, s tem kar naj bi politiki za njih naredili, se mi zdijo tako za državljane kot nas politike zelo pomembni. Na eni strani izvemo kaj si ljudje želijo, kaj pričakujejo, po drugi strani pa lahko ljudje neposredno spoznajo svoje kandidate, svoje adute, tiste, ki naj bi jim oddali svoj glas. V dosedanjih obiskih, ki sem se jih udeležil je bil obisk kar presenetljivo velik, posebej tam kjer se odvijajo še kakšne druge aktivnosti v občinah; v Žireh smo si ogledali predstavo na prostem. Vsak tak neposreden stik z volivci je zelo pomemben.«

Vaš odgovor na povečan evroskepticizem?
»Odgovor na to vprašanje bi fokusiral na naš prostor, na slovenski prostor. V Sloveniji izraziti evroskepticizem širijo tisti, ki v evropskem prostoru niso evroskeptiki, naši politični tekmeci, ki spadajo v socialistično skupino. V Sloveniji razglašajo kako v Evropi, Evropa ni našla prave poti, kako je potrebno pot spremeniti, kako bodo, če bodo prišli na oblast to usmeritev Evrope obrnili. Ta evroskepticizem bi ponazoril s tem, da mnogi od njih govorijo o tem, kako mladi bežijo iz Slovenije, kako mladi tukaj ne najdejo prostora za delo, kariero, za bodočnost. Ko pa, po drugi strani pogledate kam ti mladi bežijo, se hitro ugotovi, da bežijo v normalne evropske države; v Nemčijo, Avstrijo, mnogi ekonomisti bežijo v Veliko Britanijo. Tisti, ki govorijo o evroskepticizmu, na nek način govorijo o tem kako Evropa ne nudi neke bodočnosti, ko govorijo o tem, da naši mladi bežijo, ne povedo kam bežijo. Vsem evroskeptikom bi povedal samo to, da dokler v Sloveniji ne bomo našli prave evropske poti, ki jo po moji oceni predstavlja Evropska ljudska stranka, torej povsod tam kjer je napredek, kjer je zagotovljena prihodnost mladim generacijam, kjer je zagotovljena gospodarska rast, kjer poberejo toliko davkov kot jih je gospodarstvo še možno plačevati in ne toliko kot jih potrebujejo, vse te države vodijo premierji iz Evropske ljudske stranke. Usmeritev naše liste, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke je prava. Tudi v Sloveniji je potrebno iti na to pot, na pot razvitih evropskih držav, ki jih vodijo predstavniki EPP-ja.«

Vaš pogled na krizo v Ukrajini in zunanjo politiko EU?
»Po moji oceni je skupna Evropska zunanja in varnostna politika v mnogih segmentih izrazito »neskupna«. Če se na zunanjem političnem področju evropske države še nekako uspejo poenotiti v vsaj tistih bistvenih elementih, se mi zdi, da na varnostnem področju, ki naj bi ga predstavljajo okrilje zveze Nato, torej varnostna organizacija zveze Nato, vendarle lahko ugotovimo, da je množica različnih interesov. Gre za posledico zgodovinskih dejstev iz časa druge svetovne vojne, ko so si bile velike evropske države vsaka sebi, nekatere nasprotnice, šlo je za to, da sta si bili dve ali več vojaških sil nasprotnici ena drugi. V času sedemdesetih let vseh teh starih zgodovinskih spominov, vseh zamer, ni mogoče pozabiti. Zato v Evropi ideja o skupni evropski vojski še ni zaživela, imamo izkušnje s skupnimi evropskimi bojnimi skupinami, kjer sodelujejo različne države, s posameznimi rodovi svojih vojska in so v pripravljenosti za posege ali za primer popolnitve misij, ki jih vodi Evropska unija, npr. misija v Bosni in Hercegovini, kjer so naši vojaki  nastopali v teh skupnih evropskih bojnih skupinah. Po drugi strani pa lahko vidimo, da kljub organizaciji zveze Nato mnoge države izražajo svoje partikularne interese, še posebej tam, kjer so geostrateško in zgodovinsko zelo zainteresirane. Na primer, kadar gre za zadeve v Afriki je tam vedno prisotna in ima potrebo po aktiviranju svojih sil Francija, ko se kaj zgodi na kakšnem drugem koncu sveta so tam države, ki so kolonialno obvladovale določena ozemlja v preteklosti. Eden takih zadnjih problemov, kjer nismo našli skupnega in potrebnega soglasja je Ukrajina. Tukaj se je potrebno spomniti na leto 2008, ko Ukrajinci niso prejeli, zaradi nasprotovanja nekaterih evropskih držav, predvsem nasprotovanja Rusije, dovolj odločnega povabila nekaterih evropskih držav, je Rusija dobila krila in v današnji situaciji so dogodki v Ukrajini posledica tega, da Evropa skupaj z Ameriko v okviru zveze Nato ni nastopila dovolj enotno. Na žalost je vsako tako prelivanje krvi, ki ga danes vidimo v Ukrajini, predvsem veliko trpljenje, nekaj kar doživljajo preprosti ljudje. Ljudje pa, ki odločajo nimajo veliko opraviti z neposrednim trpljenjem. Evropa bo v svoji zunanji in varnostni politiki morala začeti nastopati bolj enotno. To kar se danes dogaja v Ukrajini, ko je v Evropi več različnih stališč kako odreagirati, se v Evropi ne morejo dogovoriti niti glede gospodarskih sankcij priti Rusiji, glede na to, da so zelo veliki gospodarski interesi v trgovanju z Rusijo. V bližnji prihodnosti bo potrebno zopet postaviti občečloveške vrednote, človekove pravice, svobodo do združevanja, pravico do tega, da vsaka država vodi svojo državo tako kot jo želi in jo vključuje v tiste evroatlantske organizacije, kot si je zamislila, pred gospodarske interese. Zdi se mi, da je  znotraj Evropske unije kar nekaj držav, ki gospodarske interese postavljajo nad obče civilizacijske, človekove pravice.«

Vaše prioritete v primeru, da postanete evropski poslanec?
»Primerno je, da vsak, ki pride v evropski parlament deluje na področjih, ki so mu tudi sicer poznane. Odločil bi se  za dve področji, ki sta mi relativno blizu, prvo področje je infrastruktura, področje kjer pretežen del svojega življenja delam, precej stvari z infrastrukturnega področja v povezavi z Evropsko unijo je tudi v Sloveniji nerešenih, govorimo o glavnih transportnih poteh, glavnih evropskih TNT koridorjih, ki so tudi preko Slovenije začrtani in pri nas v nezadostni meri izvedeni; tukaj je precej prostora, kjer bi se morali evropski poslanci angažirati. Drugo pa je področje evropske varnostne politike, tudi na tem področju bi se dalo kar precej; posebej s poznavanjem balkanskega kotla in morije, ki se je pri nas dogajala; Evropejce oziroma tiste, ki v Evropi o evropski varnostni politiki odločajo jih seznanjati oziroma jim stvari predstavljati oziroma kako se je situacija kot je danes v Ukrajini in še kje dogajala pred desetimi, dvajsetimi leti dogajala na področju Jugoslavije. To sta tisti dve glavni področju, kjer bi lahko dal zadosten svoj prispevek. V vsakem primeru pa se mi zdi najbolj pomembno to, da se volivcem, pove, da tisti, ki govorijo o tem, da bi evropski poslanci lahko bili prosti strelci v evropskem parlamentu, tega ni, gre za to, da je Evropa urejena demokratična država, da poslanci delujejo v okviru nekih zakonitosti, v okviru tega, da se najprej znotraj svojih poslanskih skupin dogovorijo o odločitvah, ki jih bodo sprejeli in da bodo take odločitve na plenarnih in vseh drugih zasedanjih zagovarjajo; kar govorijo nekateri naši kandidati za Evropo, da ne bodo poslušali niti enega niti drugega, ampak delali povsem po svoji glavi, to so pravljice za tiste, ki Evrope ne poznajo.«

Hvala lepa za intervju!
»Hvala vam za povabilo, na koncu še povabilo vsem našim podpornikom, našim članom, vsem tistim, ki so našo listo prepoznali kot listo, ki je vredna njihovega glasu, naj nas zadnje javnomnenjske ankete ne uspavajo, prav je, da se vsi zavedamo, da je prava anketa tista, ki se odda na dan volitev. Prepričan sem, da boste naši ljudje na dan volitev odšli na volišče in obkrožili številko 6 in s tem listi Nove Slovenije in  Slovenske ljudske stranke dali ustrezno zaupanje za večje število poslancev v Evropskem parlamentu, kot smo jih imeli do sedaj.«