IN MEMORIAM: MILAN MATOS (1945 – 2020)

Dolga leta se je boril z zahrbtnimi boleznimi, a bil kljub temu vedno nasmejan, pronicljivih misli in poln optimizma. Vsem nam, ki gradimo Novo Slovenijo, je bil vzor srčnosti, skromnosti, zanesljivosti, pripadnosti, taktnosti, modrosti, razgledanosti in zaupanja v božjo voljo. Za vse to mu bomo večno hvaležni.

Milan Matos je Gospodarskemu klubu NSi predsedoval od njegove ustanovitve leta 2011 do leta 2015, nato pa je bil do leta 2019 tudi podpredsednik. Predsednik nadzornega odbora je bil tri mandate (2014 -2020), član izvršilnega odbora stranke pa dva mandata (2010 – 2014). Leta 2011 je bil tudi kandidat NSi na državnozborskih volitvah. Za svoje požrtvovalno delo v stranki je leta 2014 prejel srebrni znak NSi.

Leta 1999 je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri razvoju slovenskega založništva, leta 2009 pa mu je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju managementa – kot uspešnemu direktorju Mladinske knjige Založba d. d., ki je pustil pečat tako v svoji panogi kot širše v družbi. Za svojo predanost knjigi je prejel tudi najvišjo strokovno nagrado – Schwentnerjevo nagrado ter priznanje Primus za odličnost v komuniciranju.

Poleg vodenja Mladinske knjige je bil aktiven tudi kot predsednik Združenja za direktni marketing, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije ter predsednik Ustanove Gallus.

Leta 2019 je izdal knjigo z naslovom Hiša velikih zgodb, kjer je popisal štiri desetletja izzivov, strasti, predanosti, porazov in zmag na njegovi izjemni poslovni poti pri Mladinski knjigi.

Milan Matos je skupaj z ženo Silvo, ki ga je pri aktivnostih za stranko redno spremljala in podpirala, v Novi Slovenji pustil veliko in neizbrisljivo sled, ki nam bo še dolgo kazala pravo pot.

*******

Milan Matos se je rodil spomladi 1945, istega leta, kot je bila ustanovljena tudi Mladinska knjiga. Že v mladosti je rad prebiral knjige, tudi poezijo, nikoli pa si ni predstavljal, da bo skoraj 40 let z njimi tudi poklicno. Po končanem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je najprej zaposlil v zunajtrgovinskem oddelku podjetja Commerce Ljubljana. Kmalu pa je na priporočilo kolega Slavka Pregla leta 1971 odšel na razgovor k direktorici Mladinske knjige Zorki Peršič. Kljub svojemu prepričanju, da je treba zaposlitev menjati na pet do sedem let, je tam ostal do leta 2009.

Poklicno pot v Mladinski knjigi je Milan Matos začel kot vodja prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige. Neusahljiva volja in energija pa sta ga nenehno gnali k novim izzivom. Napredoval je v vodjo prodajnega sektorja ter sredi osemdesetih let postal vodja proizvodno-tržnega področja.

Leta 1992, ko je podjetje preživljalo težke čase zaradi privatizacije in lastninjenja, je Milan Matos prevzel vodenje največje slovenske založbe. V žepni multinacionalki kot jo je sam poimenoval so razvili različne prodajne poti in produkte ter neobičajne metode na področju trženja. Med svoje največje poslovne dosežke pa Matos uvršča knjižni klub Svet knjige, ki je v 36 letih delovanja v slovenske domove prinesel več kot 21 milijonov knjig.

Ko je Milan Matos septembra 2009 zaključil svojo poklicno pot, je Skupino Mladinska knjiga sestavljalo 14 slovenskih in tujih podjetij, ki se ukvarjajo z založništvom, knjigotrštvom, papirništvom, logistiko in tiskarstvom. Izdali so več kot tisoč naslovov knjig, revij in drugih izdelkov v nakladi 8 milijonov izvodov. V času njegovega vodenja so se prihodki povečali za 4-krat, prav tako tudi število zaposlenih, ki je ob njegovem odhodu naraslo na 1600.

V času njegovega vodenja so izšle številne knjižne uspešnice; od Enciklopedije Slovenije do Slovenskega velikega Leksikona. Med številnimi prijetnimi sodelovanji s slovenskimi književniki pa so Milanu Matosu najbolj v spominu ostali Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Drago Jančar, Bogdan Novak, Jelka Reichman, Marjanca Božič in Marlenka Stupica.

Po napornem delovniku pa se je znal tudi sprostiti. Največkrat ob svojih dragih prijateljicah knjigah, ki so ga čakale na nočni omarici, in s hojo v hribe. Ponosen na predanost ljudi, s katerimi je ponesel našo besedo in ilustracijo v daljni svet je zapustil Hišo dobrih zgodb z iskrečimi očmi in za konec dejal: »Verjamem v knjigo. Delo z njo ni in ni bilo lahko, toda knjiga je obogatila moje življenje in upam, da prek mojega dela še marsikatero drugo.«

Ženi Silvi, družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Naj počiva v miru.

• Marca letos spomladi je v intervjuju za Krščanskega demokrata pojasnil svoj pogled na vlogo krščanske demokracije v družbi in temeljne vrednote, na katerih stoji socialno-tržno gospodarstvo. Intervju si lahko preberete TUKAJ.

• Maja 2020 je dal intervju tudi reviji Reporter, kjer je spregovoril o svojem poklicnem in družinskem življenju ter podal svoje vtise o krizi, ki jo je v družbi povzročil koronavirus. Intervju si lahko preberete TUKAJ.