»Največja vladna stranka Gibanje Svoboda preko vrha slovenske Policije in slovenskega pravosodja poskuša onemogočati parlamentarni nadzor nad delom Policije z nedopustnimi pritiski in ustrahovanjem opozicijskih poslancev,« je v pismu evropskemu komisarju Magnusu Brunnerju zapisal evropski poslanec mag. Matej Tonin. V pismu je komisarju argumentirano predstavil situacijo v Sloveniji in opozoril na politizacijo Policije. Komisarja je pozval, naj o zlorabah spregovori s predstavniki slovenske vlade in izrazil pričakovanje, da bo primer predstavljen tudi o poročilu Evropske komisije o vladavini prava.
Povzetek pisma Magnusu Brunnerju, Evropskemu komisarju za notranje zadeve in migracije
Opozicijski poslanci, člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (v nadaljevanju: Komisija) smo se znašli v predkazenskem postopku, ker smo skladno z zakonskimi možnostmi glasovali za sklep, da se opravi izredni nadzor nad uporabo prikritih metod in sredstev na slovenski Policiji. Še več, zaradi opravljanja našega parlamentarnega dela nam očitajo zlorabo položaja in pridobitev nepremoženjske koristi ter grozijo celo s hišnimi preiskavami – kaj takega je možno samo v avtoritarnih režimih.
Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (v nadaljevanju: Zakon) v prvem odstavku 33. člena določa: »Vsak posameznik ali organizacija lahko komisijo obvesti o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov in ji da pobudo za izvedbo nadzora«.
Gre za temeljni demokratični standard parlamentarnega nadzora nad delom obveščevalnih in varnostih služb, ki vsakemu državljanu omogoča pravno varnost in možnost, da Komisijo obvesti, če domneva, da se mu nezakonito sledi in prisluškuje. Oktobra in novembra 2023 je bilo v Sloveniji nekaj odmevnih medijskih primerov, ki so bili tudi močno politično izpostavljeni. Nekateri posamezniki, ki so se znašli v omenjenih zgodbah, so se skladno s pravico iz 33. člena Zakona obrnili na Komisijo, saj so domnevali, da jim Policija nezakonito prisluškuje.
Opozicija ima skladno z zakonom in ustaljeno demokratično prakso v Komisiji večino. Komisija je z večino prisotnih članov na seji sprejela sklep, da se opravi nenapovedan nadzor nad delom Policije, nadzora pa se lahko udeležijo vsi člani Komisije. Oblikovala se je nadzorna skupina sestavljena iz dveh poslancev opozicije in dveh poslancev koalicije. Nadzor se je izvršil po javnih objavah, ker so obstajali indici, da bi Policija lahko nezakonito izvajala prikrite metode in tehnike. Nad izvedbo nadzora ne Policija in ne člani Komisije niso imeli pripomb, kar pomeni, da je nadzor potekal zakonito in skladno z uveljavljeno parlamentarno prakso. Poleg tega je potrebno poudariti, da ima Policija skladno s 27. členom Zakona možnost, da nadzor Komisije zavrne, če oceni, da bi nadzor med drugim lahko ogrozil potek predkazenskih postopkov ali izvedbo nadzorovanih ukrepov. Te možnosti Policija ni izkoristila, kar pomeni, da nadzor Komisije na izvedbo policijskih postopkov ni imel vpliva.
Le nekaj dni po zaključku nadzora na Policiji se je del seznama telefonskih številk posameznikov, ki so domnevali, da se jim nezakonito prisluškuje, znašel v javnosti. Te informacije je prvi objavil portal Necenzurirano, ki je neposredno povezan z vrhom vladajoče stranke Gibanje Svoboda: nekdanja novinarka tega portala Vesna Vukovič je bila generalna sekretarka Gibanja Svoboda, novinar in odgovorni urednik portala Primož Cirman je mož tiskovne predstavnice vlade, aktualni predsednik vlade je kot direktor državnega podjetja GENI nakazoval visoke zneske iz računov podjetja GENI novinarjem omenjenega portala, javnosti pa še do danes niso verodostojno pojasnili namena teh nakazil. Kot kažejo izjave prič in dokazi s katerimi razpolagamo, naj bi vrh slovenske Policije seznam telefonskih številk že nekaj ur po opravljenem nadzoru posredoval Vesni Vukovič, generalni sekretarki Gibanja Svoboda. Gre za nezaslišano, grobo in še nikoli videno zlorabo slovenske Policije.
Ker so opozicijski člani Komisije sprejeli sklep o izvedbi nenapovedanega nadzora, je slovenska Policija proti njim sprožila predkazenski postopek. Osumljeni so zlorabe položaja in pridobitve nepremoženjske koristi, ker so bile na seznamu telefonskih številk tudi osebe, ki so člani stranke Nova Slovenija. Vsak državljan se lahko obrne na Komisijo, če domneva, da se mu nezakonito prisluškuje, kar mu omogoča 33. člen Zakona. Komisija je njegovo naznanilo dolžna preveriti, kar je ena izmed temeljnih nalog in pristojnosti Komisije ter hkrati tudi temeljni namen parlamentarnega nadzora nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
Še več, iz medijev smo izvedeli, da naj bi Policija pri poslancih opozicije nameravala izvesti celo hišne preiskave, da bi našla morebitne dokaze o tem, kdo je poslancem posredoval telefonske številke o sumu nezakonitih prisluškovanj. Policija naj bi torej preverjala, kdo je izvedel naznanilo Komisiji – to kar vsakemu posamezniku omogoča 33. člen Zakona.
Komisija je vsa procesna dejanja in nadzor na Generalni policijski upravi izvedla strokovno, zakonito, skladno s poslovnikom in parlamentarno prakso. Policija pri izvedbi nadzora ni imela nobenih pripomb, prav tako nadzora ni zavrnila, kar jih Zakon omogoča. Na poslance opozicije se vrši nedopusten pritisk, javne diskreditacije in zloraba policijskih pooblastil, da se prepreči izvajanje njihovih temeljnih nalog: nadzor nad delom vlade in varnostno-obveščevalnih služb. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so informacije o nadzoru iz Policije v javnost odtekle tudi v nekaterih drugih primerih in da Generalna policijska uprava v nekaterih drugih primerih Komisiji ni želela posredovati zahtevane dokumentacije.
Se tudi vi strinjate, da oblast zlorablja represivne organe za politično maščevanje? Pridružite se nam TUKAJ.