Drugo srečanje Politične akademije

Drugi modul Politične akademije je bil vsebinsko nadaljevanje prvega modula, udeleženci so obravnavali teme: Novejša zgodovina Slovenije, ki jo je predaval dr. Damjan Hančič, Človekove pravice, predavatelj Radovan Cerjak in zadnja tema Politična filozofija, ki jo je predaval dr. Janez Juhant.
Demokratizacija je nikoli dokončan proces; trenutna gospodarska kriza in kriza vrednot pa daje priložnost, da naredimo korak naprej v procesu demokratizacije.
Dr. Damjan Hančič je v svojem predavanju izpostavil zgoraj naveden proces, proces demokratizacije Slovenije.  Razpad Jugoslavije, prve večstrankarske volitve, plebiscit – dogodki, ki so pomembno in odločilno vplivali na nastanek Republike Slovenije, so dali temelje Slovenskemu večstrankarskemu sistemu in vsaj delno končali nadvlado komunistične stranke. Komunizem je obvladoval politični prostor nekdanje Jugoslavije od konca druge svetovne vojne pa vse do padca Berlinskega zidu, ko se je počasi začenjal proces demokratizacije tudi na Balkanu. Kljub vsem dosedanjim dogodkom, dvajsetletnici obstoja samostojne Slovenije, članstvu v evro-atlantskih integracijah, pa je še vedno močno prisotna nekdanja ideologija, izredno težko je izpeljati spremembe, kar se kaže v današnji aktualni politiki, ko se sprejemajo varčevalni ukrepi. Ljudje, ki so bili vzgojeni v času totalitarizma postajajo starejši, mlada generacija politikov ni več obremenjena z nekdanjimi ideologijami, kriza pa daje nove možnosti, alternative, ki so pot k večji demokratizaciji.
Vsi nekdanji totalitarni sistemi so se zrušili tudi zaradi nespoštovanja človekovih pravic, kar pa je bila naslednja tema akademije.
Radovan Cerjak, odvetnik, ki je na pobudo Mlade Slovenije, uspešno vložil ustavni spor zaradi Titove ceste v Ljubljani, je s številnimi primeri nazorno predstavil definiranje človekovih pravic v slovenski ustavi, kar je definiral v petih sklopih: temeljne in izhodiščne pravice, osebnostne pravice in svoboščine, politične pravice, ekonomske in socialne pravice in pravice avtohtonih narodnih skupnosti. Posebej je izpostavil 34. člen slovenske ustave, ki pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, in na podlagi katerega je sam podal oceno ustavnosti zaradi poimenovana ceste po Titu. 34. člen velja tako za vse žive kot za pokojne, in predlog je uspel, saj je Ustavno sodišče soglasno odločilo, da je poimenovanje ceste po Titu v nasprotju z ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
Uspeh aktualne politike je v tem, da je uspela ljudi spraviti v dialog.
Doktor filozofije in magister teologije Janez Juhant, je v svojem predavanju izpostavil pomen duhovne plati človeka, in kako se to zrcali v današnji družbi. Značilnost sodobne družbe je, da je sodobna družba v krizi, ker se ljudje odločamo, ne da bi bili v to odločanje pripravljeni vključiti tveganje, posledice; značilnost sodobnih odločitev pa je, da so to tvegane odločitve.
Nadaljnje vprašanje, ki je bilo izpostavljeno pa je: ali je politika danes kos svoji nalogi? Politika je pred tridesetimi leti še kontrolirala in nadzirala svoje odločitve; zadnjih trideset let pa temu ni več tako. Ekonomski dejavniki so močnejši od politike, politika se je podredila načelom kapitala. Politične stranke so močno odvisne od ekonomskih dejavnikov, finančnih povezav, zato je izjemno težko zagovarjati temelje programe stranke, težko je biti politik. Tako leve kot desne stranke so v dilemi, kakšen odnos naj zavzamejo do kapitala, to je ključni problem današnjega časa. Žrtev teh procesov pa je civilna družba, kateri bi morali služiti tako politiki, ekonomisti, kot mediji.
Ljudje v politiki, gospodarstvu, medijih bi morali delovati človeško, biti mora več spoštovanja do ljudi, subsidiarnosti, sodelovanja, odgovornosti.