Bodo občine primorane zniževati standard svojim občanom?

DELITE TA
PRISPEVEK
24.07.2015, NSi

Pred odhodom na počitnice so poslanci sprejeli za občine vsaj dva pomembna zakona – Zakon o spremembi zakona o izvrševanju proračuna republike Slovenije za leti 2014 in 2015 in Zakon o enkratnem odpisu dolgov. Na občinah smo najbolj čakali odločitev glede sprejetja višine povprečnine za drugo polletje leta 2015.

Kaj je povprečnina in zakaj je pomembna njena višina?

Povprečnina je ugotovljen primeren obseg sredstev na prebivalca v državi, ki omogoča financiranje osnovnih nalog, ki jih občinam nalagajo zakoni in drugi predpisi. Ministrstvo za finance po posebni zapleteni formuli izračuna primerno porabo za vsako slovensko občino posebej. Ta je odvisna od dolžine lokalnih cest in javnih poti v občini, površine, oseb, mlajših od 15 let, deleža prebivalcev, starejših od 65 let in skupnega števila prebivalcev. Povprečnina je osnova za izračunanje primerne porabe posamezne občine. Leta 2014 je bila povprečnina 536 EUR na prebivalca, v prvem polletju letošnjega leta pa 525 EUR, čeprav so reprezentativna združenja slovenskih občin izračunala, da je tekoči povprečni strošek na prebivalca 662 EUR. Da bi občine lahko izpolnile svoje naloge bi morala biti povprečnina že lansko leto več kot 600 EUR. Od višine povprečnine je v veliki meri odvisno, koliko denarja bo posamezna občina dobila za svoje delovanje s strani države.

Glede na dejstvo, da država v prvi polovici leta 2015 ni izpolnila obljub glede izvedbe varčevalnih ukrepov, ki bi znižali stroške občinam, smo občine upravičeno pričakovale, da bo povprečnina ostala vsaj 525 EUR, kot je bila v prvem polletju leta.

Krščanski demokrati smo že od uvedbe lokalne samouprave podpirali delovanje občin. Najbolj razvite evropske države, predvsem skandinavske, imajo tudi dobro razvito lokalno samoupravo. Občine najbolj poznajo potrebe prebivalstva, ustvarjajo pogoje za delovanje gospodarstva in s svojimi investicijami prispevajo velik delež BDP.

Poslanska skupina Nova Slovenija–krščanski demokrati je pri obravnavi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2014 in 2015 vložila amandma, s katerim je predlagala povišanje povprečnine za drugo polovico letošnjega leta iz 519 EUR na 525 EUR. Poslanec in podpredsednik stranke Jože Horvat je amandma utemeljil z dejstvom, da vladni predlog povprečnine ne bo zagotavljal občinam normalnega delovanja. Bistveno bolj bodo seveda izpostavljene manjše in podeželske občine. Obseg zakonskih nalog se kljub obljubam vlade ni zmanjšal in občine bodo sredstva, ki bi jih sicer namenile za investicije in razvoj, morale preusmeriti za zagotavljanje teh nalog.

Poudaril je, da bodo občinske investicije, ki so že v teku, morda zastale. »Novih investicij se občine ne bodo lotevale. Posledično se bo to odrazilo v nazadovanju gospodarske aktivnosti, ki se je v zadnjem letu komaj začela kazati,« je pojasnil.

Vlada je v svojih izhodiščih za leto 2016 predlagala enako povprečnino kot za letošnjo drugo polletje 2015, to je 519 EUR in 1 % skupne primerne porabe občin za sredstva namenjena za sofinanciranje investicij. Združenje občin Slovenije pa glede na dosegljive podatke izračunava nujno povečanje povprečnine na 671 EUR in 6 % skupne primerne porabe občin za sofinanciranje investicij ter dodaten 1 % na podlagi Dogovora o povprečnini za leto 2015, kot prenos iz letošnjega leta.

Nadaljnje dodatno znižanje povprečnin bi posledično močno vplivalo na vire za investicije, kar lahko postavi pod vprašaj dokončanje evropskih projektov in posledično privede tudi do vračanja evropskih sredstev. Znižanje virov za investicije pomeni tudi, da občine ne bodo mogle zagotavljati rednega investicijskega vzdrževanja objektov in naprav, kar je pomembno za gospodarno ravnanje z javnim premoženjem in ohranjanje njegove vrednosti.

Prihodnje leto bomo imeli v občinah še večje težave zaradi premajhne povprečnine. Zaradi rasti BDP se bodo sprostile plače v javnem sektorju, višje bodo tudi socialne pomoči. To se bo poznalo pri stroških občin, saj gre večina proračuna prav za tekočo porabo – se pravi za plače in socialne transferje. Tudi odpis dolgov bo za občine pomenil dodatne finančne obveznosti.

Občine bodo zaradi vsega navedenega pri pripravi proračuna za naslednje leto imele težave z določitvijo prioritet. Upajmo, da zaradi prenizke povprečnine ne bodo primorane v zniževanje standarda svojih občanov.

dr. Vida Čadonič Špelič